Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Se o Mlinarjevem Janezu

Janez Pirš, Celjski tednik, 19. 8. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
SE O MLINARJEVEM JANEZU Tovarišu -sg (Senegačniku), ki mi je odgovoril na mojo oceno Mlinarjevega Janeza, naj povem, da sem odkrito izpovedal svoje nazore, vendar sem daleč od tega, da jih navajam kot nepogrešljive. Toda četudi nočem vedno braniti svojih nazonov, si štejem vendar v dolžnost, da jih v tem primeru vseeno skušam obraniti pred nerazumljivim pikanjem. Za odgovor sem se odločil zato, ker niti malo niso brezpomembna načela, v katerih ne soglašam z drugimi. Tovariš -sg pravi, da sem gledal na predstavo le z očesom kritika, ki se vživlja samo v trenutno situacijo na odru in pri tem ne razmišlja dovolj o pripravah in o težavah igralcev in predvsem režiserja. Tudi o tem sem razmišljal, morebiti še preveč, kajti predstavljajte si ocenjevalca, ki bi bil ves čas na vajah in bi igralce ocenjeval po njihovem trudu in ne po končnem izidu. Res je, da imajo amaterski igralci mnogo več težav kot profesionalci, vendar morajo prav zaradi tega zajeti z manjšo žlico, da bodo zalogaj lahko tudi pospravili. Opravičilo slabe predstave ni v tem, da prizadeti in prizadevni igralci pobešajo nosove in se izgovarjajo na težke vaje in sploh na težave. Zakaj na to ne pomislijo prej in morda enomesečni trud ne podaljšajo še za en mesec, da bi bil trud popoln in opravičen ob dobri predstavi. Tako pa za nedokončano delo, v katerega je bilo vloženo mnogo dela, vendar še premalo kot smo videli, ni pravega opravičila. Tako tudi tov. -sg, mimogrede sodeloval je na predstavi, nima nobene pravice zahtevati tako pisanje, kot si ga sam želi. Potem je bolje, da pošljejo oceno ustvarjalci sami, jo anonimno podpišejo in doživijo splošno priznanje. Naj tov. -sg še malo premisli, kaj je to kritika in predvsem zdrava, tovariška kritika in kako jo sprejmemo. Nisem napisal, da je morda marsikateri igralec pustil domače delo, da je vadil pozno v noč in da ni imel prostega časa, vendar to sem upošteval, kajti drugače ne bi mogel napisati ocene. Tov. -sg pravi, da so opravili veliko vzgojno delo, ker je na predstavi sodelovalo mnogo mladih ljudi in so raje vadili kot sedeli v krčmi. To je zelo lepo. Vendar prosvetna društva niso socialno varstvena ustanova, ampak v prvi vrsti ustanove, ki širijo kulturo. Tako zanje ni pomembno, kdo in zakaj sedi vsak večer v krčmi, ampak je pomembno to, da bodo tiste ljudi iz lokalov s svojim umetniškim delom notranje vzgojili, da ne bodo vsak dan v krčmi. To je njihovo vzgojno delo. Prosvetna društva širijo prosvetno dejavnost med ljudi. Kajti če bodo delali to, kar je izvedljivo, kot bržkone pravijo, je kakor tisto, kar že delajo. In zato naj bo tako dobro, da ga lahko združijo s sedanjim slabim. Celje, 19. VIII Janez Pirš

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1966-08-6601-6700_6666
Javi napako na oder@slogi.si.