Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Vloga kulturnih in literarnih oddaj

Mitja Mejak, Delo, 20. 8. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
O programskih načrtih Radia Ljubljana Vloga kulturnih in literarnih oddaj Vsebinski cilji radijskega kulturnega programa se tudi v prihodnji sezoni ne bodo in se v bistvu tudi ne morejo spremeniti; če so namreč kulturne oddaje sestavni del celotnega kulturnega dogajanja in to vsekakor hočejo biti potem je razumljivo, da je njihov temeljni cilj kulturnost slovenskega človeka in slovenske družbe, takšna plemenita kulturnost, ki bi s humano vsebino in lepoto požlahtnila naša hotenja in dejanja. To pa je razumljivo dolgotrajno prizadevanje in nikakor ne bi smeli biti prehudo nestrpni, če se kdaj delo zatakne in se temeljni cilj zazdi skoraj nedosegljiv. Tudi vsi tisti, ki sodelujemo pri radijskih in kulturnih oddajah, poznamo trenutke nemoči, nesporazumov in razočaranj; morda so pri našem delu, ko pravzaprav nikoli ne vemo, kolikšna je moč radijske besede, kolikšen krog poslušalcev je prisluhnil našim mislim in kakšna je bila odzivnost nanje, takšni trenutki še posebej pogosti. A vendar to so zgolj trenutki, zakaj odmevi, ki jih vzbude naše oddaje v javnosti in pri posameznih poslušalcih, so kljub vsemu tako živi in vztrajni, da nas znova in znova prepričujejo o smotrnosti in potrebnosti našega prizadevanja. Res je, da je bil v zadnjem času občutek nemoči spričo nekaterih nesporazumov o mestu kulture v narodovem življenju in v družbenem razvoju močnejši; hkrati pa je bila močnejša tudi upornost, da se nesporazumi vendarle razumno razrešijo. To dvoje je že v preteklem obdobju narekovalo usmerjenost radijskih kulturnih oddaj; najbrž pa bodo podobne dileme prisotne tudi v prihodnji sezoni. Seveda vse to daje kulturnemu programu večjo težo, sodelavcem pa narekuje podvojeno prizadevnost, resnost in občutek za vse, kar je v slovenski kulturi resnično pomembno in dragoceno. Važno je dvoje: da bodo tudi v prihodnje radijske kulturne oddaje zanesljiv, aktualen in živ posredovalec kulturnega dogajanja in da bodo znale v tem dogajanju čimbolj natanko ločiti zrna od plev. To pa pomeni, da ne morejo obstati zgolj pri informaciji, ampak da se kljub omejenemu času, ki jim je na voljo, prizadeto, kritično, pa tudi polemično zavzemajo za resnične kulturne vrednote. Samo s takšno vsebinsko usmerjenostjo bodo lahko postale nepogrešljiva prvina slovenske kulture in hkrati nepogrešljiv del radijskega programa. Zato smo že pri sestavljanju nove sheme radijskega programa dali kulturnim (in tudi literarnim) oddajam večji poudarek; pri tem niti ni toliko pomembna časovna razširitev kulturnega programa, ki ni velika, pač pa bo nova predvsem širša in gibčnejša razprostranjenost kulturnih oddaj v celotnem radijskem programu. Z drugega programa smo zato premaknili v prvi oddajo Kulturni globus, ki v strnjenih sestavkih poroča o kulturnem dogajanju tako pri nas kakor tudi v svetu. Poglavitna kulturna oddaja Kulturne diagonale, ki kritično in problemsko obravnava kulturno dogajanje, bo poslej vsakih štirinajst dni v odmoru ponedeljkovega simfoničnega koncerta; tako bo ta oddaja dobila stalen in širši krog za kulturno problematiko najbolj zainteresiranih poslušalcev. Kot doslej bodo seveda v programu že nepogrešljive oddaje Gremo v kino, S knjižnega trga (oddaji bosta ostali na sporedu v soboto popoldne, tako da bo popoldanski sobotni program pomenil nekakšno »radijsko kulturno rubriko«), od kulturno izobraževalnih oddaj pa dosedanji cikli Radijske univerze (sociološki, medicinski, naravoslovni in tehnični) ter Jezikovni pogovori z dosedanjo strukturo cikličnih predavanj o nekaterih poglavitnih, še premalo znanih in obdelanih jezikovnih področjih. To bodo seveda samo stalne kulturne in izobraževalne oddaje v prvem programu, ki se jim bosta v drugem programu pridružili še oddaji Spoznavanja in dognanja ter Radijska kinotéka; seveda pa bodo poročila, kritične replike ter komentarji posejani v še večji meri kot doslej v vseh informativnih oddajah, poročilih in radijskih dnevnikih. Ravno ti aktualni, živi, kratki kulturni sestavki bodo po načrtih programskega vodstva pomenili največjo odzivnost radijskega programa na kulturno dogajanje, hkrati pa bodo za poslušalce zanesljiv kažipot po poteh in stranpoteh slovenske kulture. Pri takšni razvejanosti in razporeditvi kulturnih oddaj je vodilo kulturnega uredništva naslednje: biti prisoten v središču kulturnega razvoja, seznaniti poslušalce s čim večjim številom kulturnih pojavov in dogodkov, pri vsem pa ohraniti kritično sodbo do kulturne problematike, sodbo, ki bo po svojih močeh podprla plemenita kulturna prizadevanja. Nobeno kulturno področje seveda pri tem ne sme biti izpuščeno ali zanemarjeno, seveda pa bo, kot kaže kulturna situacija, treba največ razmišljanj posvetiti materialnim temeljem kulturnega dela, njegovi dosledni sprostitvi od birokratskih teženj, asimilaciji samoupravljalnega sistema na kulturnem področju, nekaterim oblikam kulturnega dela, ki so tako ali drugače zašle v krizo (založništvo, odnos do slovenske knjige, filmska ustvarjalnost in pod.), predvsem pa bo treba z etičnim in estetskim vrednotenjem podpirati splošne kulturne težnje, splošno kulturnost, ki se o njej zdi, da izgublja staro in novo ceno v vrtincu vsakdanjosti, civilizacijske vrtoglavosti, tehnokratskega avtomatizma in lažjih duhovnih surogatov. Podpirati resnično kulturnost in njeno prisotnost v vseh življenjskih in družbenih oblikah bo tudi poslej ostala poglavitna naloga radijskih kulturnih oddaj. Taisti poglavitni vsebinski cilj bodo tudi v prihodnje imele radijske literarne oddaje; ravno na njih je ta »kulturnostni«, se pravi etično-estetski poudarek, ki naj okrepi človekovo humano zavest, izrazito močan. Temu poglavitnemu namenu morata biti podrejena izbor tekstov in njihova interpretacija. Seveda pa repertoar literarnih tekstov, ki se jih med letom zvrsti v radijskem programu toliko, da bi zbrani napolnili zajetne knjige, ne more še mimo nekaterih drugih karakteristik: ta repertoar mora namreč biti tudi informativen vodnik po svetu domače in tuje literature in zanesljiv posredovalec umetniških literarnih vrednot, navsezadnje pa mora poslušalcu vsaj do neke mere nuditi tudi oddih, razvedrilo in plemenito zabavo. Že sama programska shema literarnih oddaj ustreza njihovim poglavitnim namenom. Dopoldanske oddaje so lažje; letos bosta na sporedu spet dva Naša podlistka, ki bosta, tudi v zaokroženih nadaljevanjih, prinašala lažje literarne zvrsti - kratke zgodbe, memoarsko in potopisno literaturo in pod. Samo razvedrilu je seveda namenjena nedeljska humoreska, ki z mojstri svetovnega humorja pogosto prežene dolgčas nedeljskih popoldnevov. Večerne literarne oddaje so vsebinsko težje; predvsem tradicionalni četrtkov Literarni večer bo tudi poslej terjal od poslušalcev ustrezno zbranost. Od dosedanjih ciklov bomo tudi v prihodnji sezoni nadaljevali Večer umetniške besede z nastopi renomiranih gledaliških igralcev; arhiv teh večerov namreč že danes pomeni dragoceno umetniško zbirko gledaliških portretov. Nova bosta v prihodnji sezoni dva literarna cikla; prvega bo - kot že nekaj let nazaj - pripravil prof. Janko Kos, posvečen bo stoletju slovenske lirike in bo torej nadaljevanje letošnjega cikla o dr. Francetu Prešernu. V drugem ciklu literarnih večerov z naslovom Od Ibsena do Ionesca pa bomo predstavili portrete svetovnih mojstrov sodobne dramatike. Literarni nokturni bodo poslej na teden štirje, tako da bomo lahko v eni oddaji posredovali izrazito aktualno beletristiko ali esejistiko iz najnovejših številk slovenskih in tujih revij, aktualne literarne intervjuje, pospremili pa tudi tuje in domače jubileje. V drugem radijskem programu se bo nadaljevala vrsta najlepših novel iz svetovne književnosti. Ob radijskem literarnem programu je treba poudariti še nekaj: da bodo namreč sestavljalci posvetili največjo pozornost domači književnosti, klasični, predvsem pa sodobni, ki sicer pogosto težko ali pa z veliko zamudo prihaja do bralca. Tej književnosti ne bo odmerjena samo oddaja Novost na knjižni polici, ki bo prinašala odlomke iz pravkar izdanih knjig, predvsem knjig slovenskih avtorjev, ampak velik del vseh literarnih oddaj. Tako se bodo - upajmo vsaj - radijske oddaje oddolžile slovenskim besednim ustvarjalcem in njihovi izpovedi pomagale do prave veljave. MITJA MEJAK

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.