Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Neizenačenost amaterskih odrskih prizadevanj

Miloš Jevtič, Delo, 25. 8. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Po hvarskem festivalu Delo Neizenačenost amaterskih odrskih prizadevanj Mariborčani so osvojili drugo mesto Na Hvaru se je pred kratkim končal jubilejni, deseti festival dramskih amaterjev Jugoslavije. Na izredno lepem letnem odru Venerandi, urejenem na ruševinah starega samostana, so enajst večerov nastopale najboljše amaterske gledališke skupine iz vse države. Predstavili so se amaterji iz Prijedora (Marin Držić: Tripče de Utolče), Šibenika (Tomislav Slavica: Maske), Maribora (Synge: Vražji fant zahodnega sveta), Nikšića (Molière: George Dandin), Osijeka (Albee: Zgodba iz živalskega vrta), Sarajeva (Jovan Hristić: Orest), Skopja (večer satir), Ivangrada (Moris: Leseni krožnik), Kikinde (Velimir Subotić: Poimensko klicanje), Titovega Velesa (Samuel Beckett: Čakajoč na Godota) in Valjeva (Molière: Ljudomrznik). Reprezentančna žirija, ki so jo sestavljali dr. Hugo Klajn, režiser iz Beograda, Jovan Boškovski, književnik iz Skopja in Pero Budak, direktor Zagrebškega dramskega gledališča, je odločila: zlato medaljo za najboljšo predstavo prejme Molièrov Ljudomrznik v izvedbi KUD »Abrašević« iz Valjeva (režija Milo Gajić), srebrno medaljo prejme predstava Vražji fant zahodnega sveta v izvedbi gledališča »Slava Klavora« iz Maribora (režija Janez Karlin), bronasto medaljo pa uprizoritev Čakajoč na Godota v izvedbi mladinskega odra Narodnega gledališča iz Titovega Velesa (režija Bore Angelovski). Žirija je pohvalila še izvedbe »Zgodbe iz živalskega vrta«, »Poimenskega klicanja« in »Tripce de Utolče«. Sedem režiserjev je prejelo posebno pohvalo žirije. Med njimi je bil tudi mariborski režiser amater Janez Karlin. Med triindvajsetimi pohvaljenimi igralci sta tudi člana mariborskega gledališča »Slava Klavora« Zora Hudalesova in Jože Protner. Letošnji festival je prinesel lepe odrske dosežke, uspele vloge, prijetne trenutke, pa tudi diletantske napake, ne prepričljive odrske like, začetniške režije... Deseti festival prireditev s tradicijo, ki daje pravico do strožjih kriterijev, s kontinuiteto, ki budi pričakovanja, torej ni dal tudi jubilejnega rezultata. Javnosti v posameznih republikah. In neizenačenost je potemtakem lahko mimo vsega drugega tudi opomin, vzpodbuda za novo delo in dosežke. Sploh je vprašanje republiškega ključa za udeležbo na hvarskem festivalu oziroma možnost, da bi program sestavili tudi kako drugače, resno vprašanje, ki lahko drugačni razrešitvi, kot je republiška, škodljivo vpliva na razvoj gledališkega amaterizma v nekaterih predelih. To je treba upoštevati tembolj, ker je znano, da so tudi pogoji za amatersko delo v posameznih predelih zelo različni in po dosedanjih rezultatih nekateri predeli dolgo ne bi mogli biti zastopani na hvarskem festivalu. Letos so amaterji prvič pokazali enako repertoarno zanimanje za domače in za tuje, za sodobne in za klasične avtorje. Vidna je bila težnja po odmiku od standardnega repertoarja. Zadovoljila je amaterska želja po odkrivanju novih tekstov. Seveda pa mora biti programsko iskanje amaterjev mimo subjektivnih prepričanj pogojeno tudi z možnostmi ansambla in z upoštevanjem zanimanja ter gledališke kulture publike, za katero amaterska skupina igra. Nismo bili prepričani, da so ta načela upoštevala vsa gledališča. Med amaterji je nekaj zelo nadarjenih igralcev, ki že leta nastopajo na nepoklicnih odrih. Njihova neposrednost in prepričljiva lahkotnost sta dajali festivalskim predstavami poseben odrski čar. V odrskem oblikovanju pa so izrazitejši tisti amaterji, ki so imeli priložnost delati pod vodstvom poklicnih režiserjev. Ti so dosegli v svoji igri višjo stopnjo odrske kulture, večjo gotovost v mizanscenskem gibanju. Hvarske festivalske predstave pa so opozorile tudi na resno in veliko napako sedanjega gledališkega amaterizma, na odrski jezik. Z izjemo Valjevčanov, Mariborčanov, Velešanov in Prijedorčanov so bili amaterji negotovi in celo nepravilni v dikciji. Te napake so opozorile, da v mnogih amaterskih gledališčih odrski dosežek še vedno delijo na posamezne prvine predstave, med katerimi je igra najpomembnejša, izgovarjava, scena in druge pa so v ozadju. Zadnji čas je, da se takšna amaterska miselnost spremeni, sicer bodo predstave ostajale za vedno necelovite. Na Hvaru so se amaterji zbirali tudi k razgovorom. Prvič letos so na njih sodelovali člani žirije ter drugi kulturni in gledališki delavci, ki so spremljali festival. Poleg strokovne ocene predstav so se razgovori s posebno pozornostjo posvetili nerešenim vprašanjem gledališkega amaterizma. Udeleženci so govorili o vlogi amaterskih gledališč, o sodelovanju med amaterji in poklicnimi strokovnjaki, o publiki in o financiranju amaterskega gledališkega dela, pa še o mestu domače drame in o mnogih drugih vprašanjih. Hvarska razmišljanja lahko postanejo napotek amaterskim gledališčem in njihovim organizacijam, tudi drugim družbenim dejavnikom. Ta izmenjava izkušenj je ob medsebojnem spoznavanju in skupnem pregledu dosežkov najpomembnejša značilnost hvarskega festivala. Z ozirom na način izbora festivalskih predstav (program je sestavljen na osnovi »delegiranja« najboljših predstav iz vsake republike) se neizenačenosti najbrž niti ni mogoče izogniti. Hvarski festival je pravzaprav le odraz stanja amaterske odrske dejavnosti v posameznih republikah. In neizenačenost je potemtakem lahko mimo vsega drugega tudi opomin, vzpodbuda za novo delo in dosežke. In tako je tudi letošnji Hvar upravičil potrebo takšnega srečanja najboljših gledaliških amaterjev iz naše države ne le z umetniškimi, temveč tudi z družbenimi razlogi. MILOŠ JEVTIČ 25.VI

Ta članek še ni bil pregledan.

Producenti
SSG Trst
Oznaka arhivskega gradiva
1966-08-6601-6700_6701-6702
Javi napako na oder@slogi.si.