Kaj bo z galerijo DSLU in avditorijem?
bp, Delo, 13. 9. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Kaj bo z galerijo DSLU in avditorijem?
Iz razprave na seji obora za kulturo pri mestnem svetu Ljubljana
Težnja društva slovenskih likovnikov po lastni razstavni galeriji in morebitna vključitev mestnega avditorija v sklop novega centra RTV sta bili osnovni vprašanji, o katerih so te dni razpravljali na seji odbora za kulturo pri mestnem svetu v Ljubljani.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov je brez svojega razstavnega prostora že, odkar so zaradi regulacije Ljubljane podrli nekdanji Jakopičev paviljon. Novega paviljona z ustrezno povečanimi funkcijami zaradi gmotnih težav kljub že izdelanim projektom doslej še ni bilo mogoče sezidati, vendar so na seji vsi odborniki kot tudi zastopniki DSLU in ljubljanskih galerij ponovno izrazili upanje, da se bo zamisel čimprej uresničila. Do takrat bi pa kazalo vsekakor čimbolj odpreti vrata obstoječe Mestne galerije, glede česar je DSLU tudi predložilo odboru za kulturo posebno vlogo. Čeprav se je v diskusiji pokazalo, da imata oba partnerja tudi nekoliko različne poglede o razstavni politiki, zlasti pa, da bi likovniki sami verjetno lahko prirejali razstave na cenejši način, medtem ko je s sedanjim aparatom galerije morda spet zagotovljena večja kontinuiteta v poslovanju, se je vendar večina ob koncu strinjala s kompromisno ugotovitvijo, da morda zaenkrat ne bi bilo potrebno spreminjati formalnega položaja galerije, pač pa storiti vse, da bi se poslej društvo in s tem neposredni likovni ustvarjalci v galeriji počutili čimbolj doma. Zato naj bi tudi v prihodnje razpravljali in odločali o razstavni politiki, zlasti o družbenih in društvu potrebnih izmenjalnih razstavah, na skupnih sejah galerijske uprave in upravnega odbora DSLU. Prav tako bi bilo treba z že zasnovanim prodajnim oddelkom v Mestni galeriji in tudi nasploh poskrbeti za večji odkup likovnih del in širšo popularizacijo umetnosti. Odbor je namreč z žalostjo ugotovil, da je bilo v Ljubljani, ki je nekoč slovela kot pomemben likovni center, po osvoboditvi storjeno izredno malo za razširitev razstavnega prostora.
Iz podobnih izhodišč so merjali svojo odločitev odborniki tudi, ko so obravnavali vlogo ljubljanske RTV, ki je predlagala, da naj bi se mesto Ljubljana z dodatnimi investicijami vključilo v projektirano gradnjo RTV centra ob cesti Moše Pijada v Ljubljani. Za obratne potrebe RTV bodo sicer zgradili tudi manjšo dvorano, vendar bi bila ob tej gradnji priložnost, da bi dobili tudi že večkrat načrtovani novi ustrezno velik in akustičen mestni avditorij za glasbene prireditve z okrog 600 sedeži. Odbor se je v načelu strinjal, da tak avditorij Ljubljana potrebuje kot tudi še vrsto drugih novih kulturnih ustanov. Dvajset let po osvoboditvi nismo dobili, razen nekaterih adaptacij v Ljubljani, dejansko nobene nove kulturne ustanove, zato bi bil po mnenju odbornikov že čas, da se po nekaterih velikih politično-gospodarskih in športnih gradnjah le lotimo tudi najnujnejših kulturnih zgradb. Ker pa je trenutno gmotni položaj zelo težaven, bi kazalo, upoštevaje reformne težnje ter hkrati dejstvo, da pogosto primanjkuje celo sredstev za redno vzdrževanje kulturnih ustanov v mestu, kakor je odbor sklenil, nekoliko počakati z odločitvijo o gradnji mestnega avditorija. To še posebej, ker iz doslej predložene dokumentacije RTV še ni bila dovolj jasno prikazana prednost, ki bi izhajala iz te združene gradnje. Zato so tudi zaprosili za izpopolnjeno sliko predloga.
Odbor je ob koncu poslušal še informacijo o dosedanji realizaciji finančnega načrta mesta Ljubljane, kjer je bil doslej zabeležen primanjkljaj v dohodku od davka na maloprodajni promet v višini 700 milijonov S din. Finančni položaj mestnega sveta in kulturnih postavk njegovega proračuna je bil potemtakem precej kritičen. Vendar se v zadnjem času položaj optimistično popravlja, zlasti ob sodelovanju občin.
Na prihodnjih sejah bo odbor za kulturo obravnaval vprašanje menagerske kulturne dejavnosti, mladinskega gledališča in izobraževanja. Odborniki so tudi pozdravili obvestilo, da bo v kratkem v Ljubljani v organizaciji založbe Mladinska knjiga mednarodni simpozij o mladinski književnosti, združen s podelitvijo mednarodne Andersenove nagrade.
-bp
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Producenti
- Mestno gledališče ljubljansko
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-09-6701-6800_6800