Druga smrt velikega pesnika
Večer, 15. 9. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
OB TRIDESETLETNICI SMRTI FEDERICA GARCIE LORCE
DRUGA SMRT
VELIKEGA PESNIKA
Ob tridesetletnici smrti največjega španskega pesnika in revolucionarja Federica Garcie Lorce je francoski dnevnik L'Humanite zapisal: »Ubijalci so čakali, da bi minilo nekaj dni od obletnice smrti tistega, ki so ga ubili, in potem s solzami v očeh spregovorili o vrlinah ubitega, krivdo za njegovo smrt pa pripisali drugim.«
Tisti, ki so kričali, da je treba Lorco ubiti, in tisti, ki so ga ubili, zdaj poveličujejo tega pesnika. To je zahrbtnost, ki ji v sodobnem času ne bi mogli najti primere. Falangistični list Arriba piše: »Lorca je bil dober pesnik, čeprav je neprestano spreminjal politična načela in so bila, ker je bil neizoblikovan in mladostno fanatičen, v različnih razpoloženjih tudi na liniji leve skrajnosti. Navzlic temu mu je bila zmagovalska falanga pripravljena dati vse, da bi razumel, česar največkrat ni hotel razumeti, da bi spoznal pomen boga in krščanstva... Seveda sprejemamo Federica Garcio Lorco kot španskega pesnika z veliko izrazno močjo in tradicionalistično toploto, značilno za našo pesniško tradicijo.«
Članek v Arribi ima naslov Neka davna smrt. Vse bi bilo še bolj senzacionalno, če bi bil članek rezultat osamljene svobode mišljenja kakega falangističnega uradnega avtorja. Toda istega dne, ko je članek izšel v listu španske falange, je radijska postaja Barcelona v tedenskem kulturnem pregledu, ki ga piše Fulgencio Carrara, znani varovalec falangističnih pozicij, oddajal podobne besede o velikem španskem pesniku, ki je zanj Pablo Neruda zapisal: »S fizično močjo, z energijo, ki je zadrževala stalno hitrost, je bil Federico Garcia Lorca čudovit človek s povsem nadčloveško nežnostjo...«
Poglejmo, kaj piše Carrara v kulturnem pregledu v barcelonskem radiu: »Vznemirljivega Lorco so komunisti izkoristili za propagando proti nam. Vedno smo kazali razumevanje zanj, vedeli smo, da se lahko nekatere levo usmerjene strasti pri njem končajo, vedeli smo, da so v tem nesrečnem človeku iskre pesniške veličine. Bili smo mu pripravljeni vse oprostiti, tudi njegova stalna izzivanja, in verjeli smo, da se bo ta pesnik vrnil k svojemu ljudstvu...«
Z drugimi besedami trideset let po fašističnih strelih na Federica Garcio Lorco so se prav ti fašisti odločili, da bodo velikega pesnika še enkrat ubili: sami sebi so oprostili svoj zločin. Vedno bolj govorijo, da so Lorco ubili komunisti, hoteč s tem odtegniti pozornost od zgodovinskih spoznanj. Ko pa so 21. avgusta 1936. leta prodajali pesnikove reči, je falangistična Arriba pisala popolnoma drugače:
»Včeraj so ustrelili skupino provokatorjev komunistov, ki so povzročili veliko škodo falangistični revoluciji... Naši vojaki, ki so jih ustrelili, so bili ponosni, da so nevarne siromake nagradili z zasluženim svincem...«
Vsako leto je v mestu Fuentavaquerosu blizu Granade, kjer se je leta 1898 rodil Federico Garcia Lorca, vrsta predavanj, kjer govorijo voditelji falange o vzrokih pesnikove smrti. S temi govori hočejo zadušiti vse glasnejše izraze spomina na pesnika, ki je njegovo ime postalo sinonim za svobodo vsega sveta.
Federico Garcia Lorca — Franco toči zdaj krokodilje solze
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Osebe
- Federico García Lorca
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-09-6701-6800_6805