Utrjevanje kulturnih ustanov
Edvin Švab, Primorski dnevnik, 21. 12. 1966
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Utrjevanje kulturnih ustanov
Načelnik komisije za kulturo in prosveto Edvin Švab je v svojem poročilu med drugim povedal:
Kulturna komisija se je v tem razdobju sestala štirinajstkrat. V prejšnjih letih je bila naloga kulturne komisije, da vodi kulturno politiko, daje in išče kriterije, pobude, izreka svoje mnenje, usklaja, skupno s prizadetimi rešuje pereča in odprta vprašanja ipd.
Poleg mnogih manjših problemov je komisija temeljito razpravljala o potrebi slovenske revije, kateri bi morali zagotoviti daljšo življenjsko dobo in ne le nekaj številk. Revija naj bi bila ljudska, družinska. Ne moremo si privoščiti izrazito literarne revije, taka revija ima težave celo v Sloveniji. V uredništvu naj bodo tudi Goričani, Benečani in predstavniki s podeželja. Morala bi spremljati tudi italijansko kulturno življenje, zaradi tega bi moral biti krog sodelavcev širši. O sodelavcih naj odloči njihova kvaliteta, ne pa politična pripadnost.
Taka naj bi revija bila, če bi uspeli zagotoviti potrebna sredstva. Ni izključeno, da slovenska revija Zaliv, ki trenutno izhaja pri nas, ne bi lahko, dopolnjena z navedenimi predlogi, odgovarjala naši zamisli.
Delovanje šole Glasbene matice se je tako razvilo, da so nekateri nastavljeni profesorji učili do 35 učencev. Tako nenormalno stanje je vodstvu šole povzročalo velike skrbi. Komisija je Matici svetovala, da uredi stalna mesta svojih nastavljencev in omeji število učencev na pravo mero. Glede Glasbene šole pa si moramo prizadevati, da ne bi bila deležna samo poluradnih podpor, pač pa zahtevamo, da se jo vključi v okvir javnega šolstva, bodisi kot samostojno ustanovo, bodisi kot podružnico konservatorija s slovenskim oddelkom. Prva rešitev je seveda boljša.
Poleg rednega pouka raznih instrumentov je Glasbena šola ustanovila več otroških zborov, kar je hvale vredno in predvsem koristno. Dokaz za to nam je prosvetno delovanje v Nabrežini.
Pri študijski knjižnici je pereče vprašanje prostorov, kar bo potrebno v najkrajšem času zadovoljivo rešiti. Tudi za knjižnico gre naša zahteva, da se jo popolnoma vzdržuje s prispevki iz javnih sredstev ali pa da postane slovenski del mestne knjižnice.
V okviru kulturne komisije se je sestala likovna komisija, ki naj bi prevzela skrb in odgovornost za likovne razstave informativnega in manifestativnega značaja, ki naj prikaže dejavnost in zmogljivost slovenskih umetnikov, ki živé v Italiji.
Slovenska prosvetna zveza bo morala pomladiti in razširiti vodstvene organe, da bo lahko kos vedno večjim potrebam in zahtevam, ki prihajajo iz vidnega kulturnega prebujenja naših prosvetnih društev. Dobro organizirana kulturno prosvetna mreža, tesno povezana s slovensko šolo in ostalimi slovenskimi ustanovami bo najboljša podlaga za uspešno narodno obrambno delo. Stanje prosvetnih sedežev na Tržaškem še nekako gre, veliko pa je pomanjkanje teh sedežev na Goriškem. Skoro odveč je ugotovitev, da potrebuje Gorica primerni kulturni hram, ki bo dostopen vsem slojem. Slovensko gledališče je v dveh letih prejelo dvakrat po pet milijonov iz Rima in letos 1.000.000 od dežele, ravnotako so od dežele prejele Slovenska prosvetna zveza 500.000 lir, Glasbena matica 500.000, Narodna in študijska knjižnica 1 milijon, zbor Gallus 200.000. športnemu združenju Bor je bilo tudi nakazanih 500.000 lir, kakor tudi ostalim organizacijam, za katere pa ne vemo višine prispevka. Da je po 25 letih fašističnega zatiranja in po 20 letih po vojni končno do tega prišlo, nam daje upanje, da so se predstavniki odločujočega javnega mnenja končno odločili, da nas priznajo. Vendar nas skromnost teh prispevkov ne zadovoljuje.
Mi dobro vemo, da se bomo kot Slovenci ohranili, le če bomo živeli od lastne kulture. Zato naj bo naša največja skrb, da ohranimo in še utrdimo ustanove, organizacije, društva, tisk in ostale dejavnosti, ki služijo temu namenu.
Komisija je obširno razpravljala o Slovenskem gledališču, o prizadevanju, da si pribori status stalnega teatra in s tem ustrezno podporo, kakor tudi o repertoarju, ki naj se v največji meri približa povprečnemu dojemanju našega občinstva, obenem pa ohrani potrebno umetniško raven.
Udeležili smo se tudi skupščine kulturnih ustanov in prosvetnih društev iz dežele Furlanije Julijske krajine, kjer so nas zelo lepo sprejeli, kar se nam je zdelo skoro neverjetno, da smo po tako majhni krajevni razdalji naleteli na tako iskren in prijateljski odnos do Slovencev.
Še vedno je nerešeno vprašanje, da bi lahko po naših društvih in klubih vrteli slovenske filme.
Naše osnovno prizadevanje je zahteva po podpori iz javnih sredstev vsem slovenskim ustanovam in društvom.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Producenti
- SSG Trst Glasbena matica Ljubljana
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1966-12-7401-7500_7378