Heinrich Sutermeister: Razkolnikov
Jože Kuri, Tribuna, 4. 6. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
NOVA PREMIERA V LJUBLJANSKI OPERI
Heinrich Sutermeister: Razkolnikov
Skladatelj Sutermeister našemu opernemu občinstvu ni popolnoma neznan, saj smo pred nekaj leti lahko videli na deskah našega gledališča njegovo zelo uspelo opero Romeo in Julija. Libreto opere Razkolnikov je napisan po slovitem romanu Dostojevskega »Zločin in kazen«! Vendar se po svojem konceptu zelo oddaljuje od izvirnika. Operni libreto je dogajanje precej poenostavil, mnoge osebe so tudi izpuščene. Osnova dogajanja je v vprašanju, ali sme človek v želji, da bi dosegel svoje cilje — pa naj se mu zde še tako idealni in koristni — preliti kri drugih ljudi. Iskanje, nemir, razkol junaka je še poglobljeno s postavitvijo Razkolnikovega drugega Jaza, ki predstavlja vse njegove negativne lastnosti.
Sutermeister v svojem glasbenem izrazu išče najnovejših poti. V njegovih delih je močan vpliv poznih romantikov in Carla Orffa. Glasba opere Razkolnikov je melodiozna, skladatelj z njo spretno slika dogajanje na odru. Zanimiva je že sama instrumentacija z uvedbo različnih inštrumentov na odru (predvsem trobente, tolkal in klavirja) in za gledalce nevidnega zbora. Oboje je dalo celotnemu delu izredno impresivnost in klasičnost, posebno še v prizorih Razkolnikovih nemirov in dvomov.
Izvedba je dokazala visoko raven našega opernega ansambla. Naslovno vlogo je interpretiral tenorist Miro Brajnik. Partija Razkolnikova ne zahteva samo kvalitetnega pevca, ampak tudi izrednega igralca. Brajnik je v vsem popolnoma uspel. Njegov drugi Jaz je bil baritonist Edvard Sršen, pevec s plemenitim glasom in lepo pevsko frazo. Žal mu igralsko ni uspelo podati tiste dramatične negativnosti, ki jo libreto kot kontrast Razkolnikovemu prvemu Jazu zahteva. Zelo prepričljiv in prijeten lik je bila Sonja Zlata Ognjanovič, čeprav je bila v prvem dejanju nekoliko nejasna. Igralsko pretresljiv je bil Danilo Merlak, kot Marmeladov (prizor smrti). Pevsko in igralsko dognani sta bili gospa Marmeladova (Milica Polajnarjeva) in mati Razkolnikova.
Predstavo je z velikim umetniškim zanosom dirigiral Rado Simoniti. Orkester mu je zvenel vočno in intonančno čisto. S solisti, ubranim zborom in orkestrom mu je uspelo ustvariti trdno celoto. Opero je režiral Ciril Debevec, scenograf je bil Vladimir Rijavec, kostumograf pa Alenka Bartlova.
Jože Kuri
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Opera
- Osebe
- Alenka Bartl Edvard Sršen Vladimir Rijavec Ciril Debevec Rado Simoniti Heinrich Sutermeister Zlata Ognjanović
- Producenti
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Uprizoritve
- RAZKOLNIKOV, Debevec, 1964
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-05-2301-2400_2248