Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

TV na slovenskem naj bo slovenska

L. Smasek, Večer, 30. 12. 1966

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
TV NA SLOVENSKEM NAJ BO SLOVENSKA Cariniki na slovenskih mejnih prehodih že skušajo govoriti slovensko, reklame in navodila za uporabo posameznih industrijskih proizvodov, čeprav ustvarjenih na »srbohrvaškem jezikovnem področju«, se v slovenskih trgovinah vedno pogosteje pojavljajo v slovenski varianti, pasoše so končno prevedli v potne liste, slovenske založbe, na primer, nadaljujejo lepo tradicijo in izdajajo na Slovenskem za Slovence knjige in revije v slovenščini, radio Ljubljana se prav tako zaveda dolžnosti do slovenskega življa, ki ga posluša, do ustave, ki skrbi za enakopravnost tega življa v mnogonacionalnem zboru, imenovanem SFRJ, do nedavnih razsodb ustavnega sodišča o uporabi slovenščine... Le pri televiziji se nekaj zatika, le tukaj ni slovenski televizijski gledalec deležen samo slovenskega programa oziroma točneje programa v slovenščini. Narava trenutnega televizijskega programiranja je namreč takšna, da so slovenskim gledalcem na razpolago ne le slovenske oddaje, temveč tudi hrvaške, srbske, makedonske, bosensko hercegovske in črnogorske. Zato pri misli, da slovenski gledalec še vedno ni deležen programa v slovenščini, ne gre morda za zagovarjanje odstranitve neslovenskih prispevkov iz programa, gledanega na področju SR Slovenije, temveč zgolj za zadostitev upravičenim zahtevam po programu v slovenščini, torej za takšno ureditev tega programa, da bo toliko slovenski, kolikor pač mora biti. Začnimo: 1. televizijski dnevnik, osrednja informativna oddaja, je dostopen samo srbohrvaščino obvladujočim, zato ga treba narediti čimprej nacionalnega, makedonskega, hrvaškega, slovenskega in srbskega; 2. če lahko prevajamo tuj recot že v slovenščino ali glasovno ali pisano, tedaj bo to treba storiti tudi s srbskimi in hrvaškimi in makedonskimi; 3. drame so bolj zapletena in zahtevna zvrst, pa jih kljub temu ne prevajamo. Nadaljujmo: čimprej bo treba poskrbeti, da bo televizijski program, namenjen slovenskih gledalcem, torej oddajam po slovenski televizijski mreži, v celoti na razpolago v slovenščini - ali pisani (kot, recimo, preveden tekst makedonskih, srbskih ali hrvaških dialogov) ali govorjeni (na primer kot komentar dokumentarnega filma ali reportaže ali kakšne druge oddaje). Seveda pa bi bilo koristno, če v teh zahtevah ne bi videli trmoglavega pikolovstva, temveč upravičeno zahtevo, da naj se z ustavo zajamčene enakopravne pravice slovenskega jezika uveljavljajo prav na vseh jezikovnih področjih, kot naj bi se tudi vse druge na drugih področjih. L. Smasek Veer 30. XII

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1966-12-7401-7500_7427
Javi napako na oder@slogi.si.