Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Decembrski kulturni obisk na Poljskem

J. Kislinger, Večer, 16. 1. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Decembrski kulturni obisk na Poljskem PREDAVANJE UPRAVNIKA PROF. BRUNA HARTMANA V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CELJU Ze lani so bili navezani stiki med Slovenskim ljudskim gledališčem iz Celja in Teatrom Polskim iz Poznanja. Tedaj so se dogovorili tudi za medsebojne obiske, ki naj bi pripomogli k izmenjavi izkušenj in k medsebojnemu kulturnemu spoznavanju. Po bivanju celjskega režiserja Branka Gombača na Poljskem in gostovanju poljskega scenografa Zbigniewa Bednarowicza v celjskem gledališču je na vabilo Teatra Polskega iz Poznanja v začetku decembra odpotoval na Poljsko tudi upravnik Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja prof. Bruno Hartman. Po svoji vrnitvi je predaval o svojih vtisih na Poljskem. Med svojim bivanjem na Poljskem je obiskal Poznanj, Zielono goro in Varšavo. V Poznanju si je ogledal več predstav v obeh gledališčih (Teatr Polski v Poznanju je dvodomna hiša), poznanjske televizijske studije in vaje v njih, kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta in se seznanil z likovnim ustvarjanjem Velikopoljskega vojvodstva. V vzorno urejenih muzejih in galerijah. Pri tem se je lahko dodobra seznanil z upravnim in umetniškim ustrojem gledališča v Poznanju. Poseben vtis pa je napravila nanj velika skrb, ki jo Poljaki posvečajo ohranjevanju zgodovinskih zgradb. Spomeniško varstvo je pri njih na tako zavidljivi kakovostni stopnji, da nam lahko v vsakem oziru služi za zgled. Med vojno porušene zgradbe obnavljajo z ljubeznijo, natančnostjo in z najboljšimi močmi ter velikimi v ta namen posvečenimi sredstvi do zadnjih detajlov (lestenci, vzorčasti parketi). Na poznanjskem mestnem odboru je imel razgovore o možnostih kulturne izmenjave med Celjem in Poznanjem. Dogovorili so se, da so možnosti za izmenjavo gledališč in likovnih razstav, ter odprli možnosti, da bi prek teh dveh kulturnih področij razširili sodelovanje še na druga področja kulture in znanosti. Poljaki so pokazali izredno veliko željo po takih stikih. Te pogovore je nadaljeval v Varšavi na ministrstvu za kulturo in umetnost s pomočnikom ministra Henrykom Bieniewskim, ki se je preteklo jesen že mudil v celjskem gledališču in se spoznal z njegovim delom. Podprl je poznanjske dogovore in obljubil vso pomoč ministrstva. V Poznanju je prof. Bruno Hartman imel tudi predavanje o slovenskem gledališču za poznanjske gledališčnike. V Zelioni gori, vojvodskem mestu Poljske v zahodnih pokrajinah, se je prof. Bruno Hartman udeležil slovesnosti ob otvoritvi prenovljenega gledališča, ki so ga Poljaki posvetili Leonu Kruczkowskemu, znanemu poljskemu dramatiku in pisatelju. V Poznanju sta bili po mnenju prof. Bruna Hartmana najzanimivejši uprizoritvi, ki jih je videl, Schillerjeva Marija Stuart v režiji Jerzija Hofmana in Shakespearova Antonij in Kleopatra v režiji Mareka Okupinskega. Pri prvi moderno zasnovani uprizoritvi je bila romantika povsem odrinjena v ozadje, pri drugi pa je bil zanimiv koncept, ki je enakopravno uveljavil politično in ljubezensko vsebino dela. Po mnenju prof. Bruna Hartmana sodi poznanjsko gledališče prav gotovo med boljša poljska gledališča. Bivanje v Varšavi za prof. Hartmana ni bilo polno izkoriščeno zaradi praznikov. Ogledal pa si je več uprizoritev v Teatru Narodowem, Teatru Dramatycznem, Panstwowem teatru Powszechnem, Teatru Polskem in v Teatru Rozmaitoscem. Zanimiva je bila uprizoritev »Zletela je prepelička« Stefana Zeromskega, čehovljansko navdihnjena igra o podeželski učiteljici, ki se sreča s skupino varšavskih profesorjev navdušencev, ki prihajajo poleti prosvetljevat deželane. Poslastica za gledališkega človeka je uprizoritev »Vodne kokoške« Stanislawa Witkiewicza. Delo je bilo napisano pred štiridesetimi leti in je nadrealistično, po slogovni opredelitvi močno v sorodu s sodobnimi Ionescovimi deli. Med vrhunce trenutne varšavske gledališke sezone sodita tudi uprizoritvi Frischovih del Fiziki in Don Juan ali ljubezen do geometrije v Teatru Dramatycznem. Vse te predstave so igralsko izredno usklajene in odlično režijsko zasnovane. Za slovenske gledališčnike je zanimiva visoka kakovostna raven kostumografije in scenografije, ki ju ne odlikujejo samo odlični ustvarjalci, temveč kaže, da je zanju odmerjeno tudi več sredstev kot pri nas. Poleg omenjenih je prof. Bruno Hartman videl tudi več drugih uprizoritev, ki niso bile vse tako dognane. Če primerja slovensko gledališče s poljskim, potem mora reči, da nas naše gledališke kulture ni treba biti prav nič sram, pač pa bi bilo dobro, če bi se slovensko gledališče lahko oplajalo ob najboljših sestavinah poljskega gledališča. Kulturni utrip na Poljskem je izredno živ in ga skušajo prenesti med široke ljudske plasti (knjige so izredno poceni). Svojsko gledališko doživetje za prof. Bruna Hartmana pa je bila uprizoritev pastoralke božične igre, ki ji je scenarij napisal in jo režijsko izoblikoval Leon Schiller (najprominentnejša poljska režiserska osebnost). Za osnove svoje odrske upodobitve je vzel ljudske božične običaje in ljudsko preoblikovane svetopisemske zgodbe. Hkrati je odrska realizacija slonela na ljudskem kiparstvu in na etnografskih posebnostih poljskega kmečkega človeka. Tako je nastala gledališka uprizoritev, ki je imela v osnovi podoben prijem kot naš Večer v čitalnici. Rahla ironizacija in poudarjeno ljudsko gledališko izživljanje. Celoto popestrijo folklorni plesni in pevski vložki. Uprizoritev je videl v Teatru Powszechnem. Po ogledu te uprizoritve mu je postalo razumljivo, zakaj so Poljaki na lanskem nastopu v Teatru narodov v Parizu s podobno uprizoritvijo stare poljske nabožne igre doživeli tolikšen uspeh. J. Kislinger GLEDALIŠČE

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.