Kulturna kronika
Zlatoust, Pavliha, 13. 1. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Kulturna kronika
Že aktivist začetnik ti, recimo,
»strokovno« tehta v poeziji rimo,
kak tehnik brž oceni vrednost slike
in pravi: K vragu vse te barvne flike.
Kak inženir oceni ti sonato,
češ da spominja ga na vranjo jato.
Zakaj se na kulturo vsi spoznajo
ekonomist, politik, agrotete
in brž napihnjen hrup zagnati znajo,
če se v kulturi kdaj le nit zaplete,
kot da kulturni grehek nož zadrl
je v socializem in ga je odrl?
Kaj če kulturniki bi kdaj za špas
postali gospodarski »špecialisti«
in bi »strokovno« dvignili svoj glas
in preiskali bi do dna obisti
različnih naših gospodarskih grehov
kar od elektrike do bančnih cehov?
In bi vprašali, kdo naš dinar tira,
sublimira
da nam pred nosom ljubko —
kulturni grehki ali lepi grehi,
ki nam cveto na ekonomski lehi?
Le kaj bi rekli kak direktor banke,
pa kak elektrogenij pa planer,
če kakšen literat bi jim na planke
napisal, da premnog je amater
med njimi »slaven« po »strokovni« plati
brez odgovornosti in brez posledic,
a sredi ekonomskih teh poledic
vse mora naš potrošnik plačevati?
Naj vsi zataknejo si za klobuk
čimprej pohlevno ta preprost pouk:
Vsak v svoji stroki bodi strokovnjak,
sicer za družbo si škodljiv bedak,
če pa še v svoji stroki uporaben nisi,
ne vtikaj se v kulturo nestrokovno!
Le kdaj bo z umskih standardov predpisi
že rešeno vprašanje to osnovno?
Spoznanje to odkril sem dušeslovno
in ga za konec ljubko vam molim pod nos,
da papagaj je papagaj, a kos je kos.
Perfila
3.1.65
Zlatoust
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-01-3301-3400_3390-c