Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Vrnitev Boštjana Hladnika

M. Kunej, Večer, 14. 1. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Vrnitev Boštjana Hladnika Kavarna - civilizirana kletka za krotenje dolgočasja. Pride po stopnicah, še vedno nosi skrbno neurejeno frizuro. Že njegova obleka pravi omizjem, da je bil zdoma, v tujini. Ne, ni se dosti spremenil. Je pa bogat, mora biti bogat - pomislim - z novimi izkušnjami... Od Jugoslovanov je bil prvi, ki je režiral za münchenski Piran film. Pred tremi meseci je zgotovil zanj drugi film - Maibritt, dekle z otokov, ki ga z uspehom vrte v štiridesetih kopijah. Barvni kinemaskop, njegov prvi. Film sem posnel v rekordnem času, osemindvajsetih dneh, - je pripovedoval. - S scenarijem nisem bil zadovoljen. Z vsem - mizansceno, dekorom, sliko, glasbo itd. sem se moral boriti zoper njegove »čeri«. Ni bilo lahko najti primerno igralko za naslovno vlogo: - Šel sem v Stockholm, brskal sem po zajetni filmski kartoteki. Na tisoče listkov sem pregledal, preden sem izbral štiri igralke za poskusno snemanje. - Vendar ni bilo nič (se je nasmehnil), kajti vse so prav tedaj kakor nalašč kandidirale za bodoče mamice... - Končno sem jo iztaknil: 19-letna Švedinja Jane Axell je bila izredno fotogenična... Takoj ko sem se odločil zanjo, sem tekel po nemško-švedski in švedsko-nemški slovar. Sprva sem si vedno že vnaprej, za vsako sceno posebej, pripravil besede iz slovarja... Bolj ko se je film bližal koncu, laže je bilo: jaz sem se naučil nekaj švedščine, J. Axell pa nemščine. Jane Axell, manekenka in fotomodel, je bila Hladnikovo filmska odkritje. Zdaj ima zagotovljeno triletno pogodbo s Piran filmom, ki jo že preprodaja drugim producentom... Vprašanje kot kavarniška turška: Je Maibritt doslej vaš najboljši film? B. H.: - Težko je reči: ta film je najboljši, oni je slab. Res pa je, da je moj zadnji film manj čustven, kot so prejšnji, in tudi to, da je nemškemu občinstvu in kritiki bolj ugajal kot Erotikon, ki ga niso razumeli. Tamkajšnji so realni ljudje, simbole odklanjajo, vse mora biti jasno... - Kaj vam pri Švedih najbolj ugaja? Zelo so simpatični in mirni. Kadar delajo, ne hite. Presenetilo me je, da Bergman za nobeno ceno ne odstopa svojih igralcev, zato so njegovi kolegi režiserji jezni nanj, ne marajo ga. Cigarete se prižigajo kot semafori. Vprašanja tudi. - Vsi vaši filmi pritrjujejo, da snemate raje z mlajšimi igralci. B. Hladnik: Da, čeprav je teže. Z njimi je več dela... Lahko rečem, da so na Nemškem - tako kot pri nas - igralci najboljši element filma, posebno starejši. Zakaj ste tako hiteli? Rad delam naglo, tako je bolje za kvaliteto filma in zame. Sicer pa je hitrost snemanja odvisna od snovi same in od temperamenta režiserja. Norm za to nim. - Katero je največje ime v vaših filmih? Prav gotovo Fritz Rasp, znan iz časov nemega filma. Spoštujem ga. To je največji igralec, s katerim sem doslej delal. Za okni, širokimi kot filmsko platno, se preganja zgodnji popoldan. Natakarji se leno premikajo pred marmornimi mizami, drugih vtisov ni. Vprašaji so izgubili vojaški red. Najboljši letošnji nemški film? Weidermannova Trdnjava, ker je zelo discipliniran in ima dobro igralsko zasedbo. Česa ste se naučili v Nemčiji? Tega, da je treba delati naglo. Režiser mora imeti popolnoma čist koncept, na kraju samem je prepozno razmišljati... Ateljeji so tehnično imenitno opremljeni, bolje kot italijanski ali francoski... Bil sem prvi režiser Piran filma, ki je snemal v ateljejih Bavaria-Columbia. - Kdaj boste spet prosili za vizum? Ta mesec pojdem v München, da vidim, ali bo pri Piran filmu kakšen primeren scenarij za realizacijo. Kaj naj to pomeni? Da so dobri scenariji tudi v Nemčiji redkost? Da. Scenaristi so dobri obrt- niki, toda po umetniški moči in izpovednosti so šibki. Pri nas je obratno, toda oboje je slabo. Potrebna je skladnost. In če ne bo nič primernega? Ostaneta mi še dve vabili. V Hamburgu bom snemal nekonvencionalno predrzno komedijo, ki pa ne bo v stilu revijskih filmov. In drugo: na Floridi bom verjetno posnel zanimivo komedijsko pustolovsko kriminalko za neko ameriško produkcijo. - Torej ne mislite na režijo doma? Včasih, kadar me je v tujini silil čas, da sem moral delati preveč naglo, sem za hip pomislil, kako bi mogel doma v miru posneti film. Naši režiserji imajo dobre pogoje zato, ker je vseeno, ali je film posnet teden dni prej ali kasneje ... Torej: prav gotovo bom režiral za Vibo, ne vem pa še, kaj in kdaj čeprav imam dve, tri svoje zamisli. Rad bi predstavil živo sodobno temo, in kaj takega lahko napravim le pri nas. To je konec vrnitve, ki se bo jutri spet imenovala odhod. M. Kunej Jane Axell, devetnajstletna Švedinja, igra Maibrett v Hladnikovem filmu Dekle z otokov n Hladnik: »Rad bi predstavil živo sodobno temo...«

Ta članek še ni bil pregledan.

Področja
Film in TV
Oznaka arhivskega gradiva
1965-01-3301-3400_3413-3414-b
Javi napako na oder@slogi.si.