Drevi v kulturnem domu koncert opernih arij
J. K., Primorski dnevnik, 6. 3. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
RAZGOVOR Z DIRIGENTOM OSKARJEM KJUDROM
DREVI V KULTURNEM DOMU
KONCERT OPERNIH ARIJ
30-članski orkester in 8 pevcev-solistov
Drevi bomo v Kulturnem domu imeli koncert operne glasbe z orkestrom Glasbene Matice in solisti pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. Če izvzamemo otvoritveni koncert, bo to prvi koncert v priredbi Glasbene Matice v novem Kulturnem domu in zaradi tega razveseljiv in spodbuden dogodek v našem kulturnem življenju.
Dirigenta, orkestraše in soliste sem dobil pri vajah na odru Kulturnega doma. Vaja pač kot vsaka neposredno pred nastopom. Nekaj razumljive nervoznosti, napetosti, ki tu pa tam zavre v ostrejšo dirigentovo besedo, sicer pa piljenje odtenkov, ustavljanje in ponavljanje, popravljanje in ugotavljanje najboljše akustike, iskanje najboljše razvrstitve in globine na odru, ki še vedno ni izdal vseh svojih akustičnih in tehničnih skrivnosti. Nato zopet značilen udarec dirigentove paličice ob pult: od začetka prosim, pazite na vskoke, pri četrtem taktu pianissimo, potem crescendo itd. itd. In tako se večer nadaljuje tja pozno v noč, dokler se utrujenost že dodobra ne vsede na ramena godcev in pevcev in v prvi vrsti dirigenta.
Med kratkim odmorom za cigareto kratek razgovor z Oskarjem Kjudrom, vedno, tudi sredi največjega dela, pripravljenim za prijateljsko besedo.
Kako da smo se odločili za ta koncert z domačimi močmi, vprašuješ? Zato, da pokažemo kaj lahko naredimo z lastnimi silami, da pokažemo kaj imamo in da končno začnemo delati na solidni osnovi, ki nam bo jamčila tudi razvoj. Z gostujočim ansamblom in gostujočimi solisti lahko damo en, največ dva koncerta, z domačimi močmi, ki so vedno pri roki, lahko koncerte ponavljamo dokler je zanje zanimanje, lahko se premikamo od Milj do Gorice in Čedada, lahko obiskujemo naše manjše dvorane. Z rednim nastopanjem se bo orkester utrdil, postajal vedno bolj novo avtonomno telo, nova muzikalna družina, namenjena če že ne izključno, pa vsaj pretežno, kulturnemu življenju naše narodne skupnosti v Italiji od Istre tja do Slovenske Benečije.
In sredstva? Saj to vendar nekaj stane?
Sredstev kot veš nimamo, toda orkester sedaj imamo. Se čudiš? Naš orkester je zrastel na prostovoljni osnovi, na amaterski bazi. Vsi godbeniki, med katerimi so diplomanti naše šole, konservatorija in tudi profesorji glasbe, po veliki večini Slovenci z nekaj Italijani in celo enim Poljakom po narodnosti, so skoraj vsi z lastnimi poklici in zaposlitvijo. K orkestru so prišli iz ljubezni do glasbe, ne da bi bili zato kakor koli pogodbeno plačani. Njihova nagraditev za vaje in nastope bo odvisna za sedaj izključno od inkasov po načelu: vsak eno liro, kolikor že ali pa tudi nič, vsak 10.00 ali ko kaj deliti. Ta ko za sedaj, toda mi vsi skupaj upamo v boljše čase in smo tudi že storili nekatere korake, da bi bili kot izrazito kulturno telo za slovensko manjšino deležni temu primerne podpore iz javnih sredstev. Utemeljenost do take podpore bomo skušali dokazati z nago kvalitetno rastjo in z resnostjo naših prizadevanj. Pa še to: orkester ima svoj odbor katerega predsednik je Julij Pavletič, načelnik orkestra Ivan Sluga, vodja za propagando Robert Faganel, načelnik redakcijskega odbora dr. Demšar itd.
Po kakšnem kriteriju pa si sestavljal orkester?
Predvsem smo se omejili na takšno zasedbo, po številu minimalno, ki nam bo omogočala izvajanje vseh orkestralnih del. Nič visokoletečega pač pa samo trezna realističnost. Naša trenutna inštrumentalna zasedba je zadovoljiva. Imamo 7 prvih in 5 drugih violin, 3 viole, tri violončela, 2 kontrabasa, 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota, 2 horna, 2 trobenti, timpane in po potrebi klavir. S tako zasedbo se da veliko preigrati. Pri zbiranju posameznih orkestrašev smo seveda upoštevali njihovo kvaliteto.
Kaj pa programi? Po kakšnih načelih se mislite ravnati?
Vsaj za začetek bomo izvajali dela, ki bodo našim ljudem dostopna. V našem repertoarju bo sprva najmočneje zastopana popularna glasba, med katero štejemo v prvi vrsti prav operne odlomke in arije. Kasneje se bomo lotili simfoničnih del, skušali pa bomo postaviti na oder tudi kakšno opereto ali lažjo opero, čemur bomo brez dvoma kos, saj imamo kot vidiš, že na tem koncertu kar lepo število domačih pevcev-solistov.
Res, zdi se kar nekam neverjetno, da bomo drevi poslušali nič manj kot osem pevcev. Nekatere med njimi že poznamo z raznih nastopov, nekateri so novi.
Naj ti jih predstavim? Sopranistko Mileno Furlanovo smo že slišali pred leti v naših operetah in prav tako Nerino Peliconovo, ki je sicer tudi članica Verdijevega opernega zbora. Tudi Nadja Pertotova je že nastopila pri nas, prav v preteklih letih pa je dosegla lepe uspehe na koncertih v Italiji, kjer se je zelo uveljavila z arijami iz Prodane neveste. Ljubo Berce-Košuto poznamo z raznih priložnostnih nastopov in tudi Marijo Bitenc, ki izpopolnjuje svoj pevski študij v Trstu, smo že slišali v slovenskem klubu. Basist Ivan Sanan je stalni član zbora «Gallus», v katerem se uveljavlja tudi kot solist, in je po splošni sodbi strokovnjakov naša velika pevska nada. Darij Zlobec je liričen bariton, katerega smo tudi že slišali bodisi v Slovenskem klubu bodisi na šolskih Prešernovih proslavah, tenorist Nicolò Macillis pa je solist v Verdiju. Čeprav ni Slovenec kot vsi ostali, je z največjim veseljem sprejel povabilo za sodelovanje na našem koncertu in poleg njegovih pevskih odlik cenimo zlasti tudi njegovo prijaznost in njegovo simpatično vživitev v naš glasbeni kolektiv.
Prav gotovo bi se z Oskarjem še kaj pomenila, toda cigarete so dogorele in načelnik orkestra že kliče na oder godbenike in soliste. Vaja se nadaljuje in Oskar mora za svoj dirigentski pult.
Drevi in jutri naj ne bo nikogar med nami, ki ga ne bi bilo na koncertu. Ljubezen katero od vodstva in organizatorjev do orkestrašev in pevcev ter seveda dirigenta, zasluži, da ji poleg dirigentega materialnega, nudimo s svojim polnoštevilnim obiskom tudi prepotrebno moralno podporo.
j. k.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika Opera
- Osebe
- Oskar Kjuder Marija Bitenc
- Producenti
- Glasbena matica Ljubljana
- Opomba
- Pogovor; napovednik;
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-03-3501-3600_3587