Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Znamenit shakespearolog na obisku

J. Kislinger, Večer, 2. 3. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
ZNAMENIT SHAKESPEAROLOG NA OBISKU Jan Kott v Sloveniji Te dni se mudi na iniciativo uprave Slovenskega ljudskega gledališča v Celju v Sloveniji Jan Kott, znameniti poljski shakespearolog. Pred vojno se je ukvarjal s poezijo, po vojni pa se je posvetil gledališki publicistiki in prevajanju (pretežno iz francoščine in angleščine). Velik sloves uživajo tudi njegova dela s področja književnih raziskav (izšla so z naslovom Mitologija in realizem), uvodi k izdajam poljskih klasikov in mnogo drugih. Evropski sloves si je pridobil predvsem s knjigo Skice o Shakespearu, ki je prav te dni izšla tudi pri nas z naslovom Shakespeare naš sodobnik. Pred obiskom Jana Kotta v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču smo naprosili režiserja Branka Gombača, ki je navezal stike z Janom Kottom med lanskim bivanjem na Poljskem, naj nam pripoveduje o srečanjih z njim. S pomočjo znanstev je tedaj Branku Gombaču uspelo dobiti vabilo na obisk h Kottu. Naj pripoveduje sam: Moja prva skrb pred obiskom je bila čimboljša priprava na to srečanje. Predvsem sem se hotel seznaniti s Kottovim delom. Predstavljal sem si, da je Jan Kott star, učen profesor z brado, ki suhoparno razsipava s svojim znanjem. Bil sem tako razburjen, da sem se na obisk pripravljal kakor na pomemben izpit na univerzi. Na veliko presenečenje pa nisem dobil v varšavskih knjigarnah nobene knjige Jana Kotta, čeprav jih je izdal več kot dvajset. Povsod so mi povedali, da so njegove knjige prodane, preden se pojavijo v knjigarnah. Spet so mi pomagali znanci in dobro podkovan s šopkom zimskih cvetlic in Krakarjevim prevodom poljske poezije pod pazduho krenil h Kottu na obisk. Na veliko presenečenje me ni sprejel učenjak z dolgo brado, temveč skromen, prijazen in temperamenten gospod srednjih let. Ob vodki sva do dobra »zobrekovala« varšavska gledališča. Spoznal sem, da je zelo dobro seznanjen z gledališkim življenjem na Poljskem. Pojasnjeno mi je bilo, zakaj v svojih gledaliških recenzijah pogosto ne piše toliko o uprizoritvi in igralcih, marveč o umetniških vodstvih gledališč. Tako je na primer tako dolgo napadal direkcijo varšavskega Teatra Polskega, da se je direktor, ki očitno ni zmogel umetniškega vodstva (kar je Kott poudarjal), umaknil, gledališče pa si je nato opomoglo. Jan Kott pojmuje kot gledališki teoretik gledališče kot sintezo književnosti, gledališča in gledališkega ustvarjalca. Pri tem ve o vseh komponentah, ki so sestavine gledališke uprizoritve, povedati prav toliko, kot o literarni predlogi. Svojega mnenja v razgovoru ne vsiljuje, ampak pušča sobesedniku svobodo. Iz na videz neznatnega problema ali misli z izredno duhovitostjo in lahkotnostjo razvija novo, ki vedno znova izpodbuja sebesednika. To je prav gotovo odlika velikih in razgledanih ljudi. Priznati moram,« je nadaljeval Branko Gombač, »da sem šel s prvega obiska pri Janu Kottu precej slabe volje, saj sem mu moral priznati, da Slovenci dotlej nismo objavili ni- česar njegovega. Kako sem se počutil, ko sem si ogledoval različne izdaje njegovih Skic o Shakespearu, ki so bile do takrat nagrajene že z dvema nagradama (londonsko in pariško), kasneje, v juniju 1964, pa še z dunajsko Herderjevo nagrado. Čeprav nisem imel pooblastil, sem na svojo pest prosil Kotta za dovoljenje, da objavi njegove eseje slovenska revija Sodobnost. Drago Šega, tedanji urednik Sodobnosti, je hitro reagiral, ko sem mu pisal o svojih razgovorih s Kottom. »Pošljite mi vse, kar lahko dobite izpod peresa Jana Kotta,« je tedaj odgovoril. Ob mojem tretjem obisku pri Kottu sva lahko ugotovila, da smo Slovenci odlični organizatorji. Esej Titanija in oslova glava je izšel pri nas hkrati kot na Poljskem, v Franciji in Angliji, čeprav je bilo na voljo le malo časa. Skice o Shakespearu so z naslovom Shakespeare naš sodobnik prišle po isti poti v Slovenijo. Uredniku Sodobnosti Dragu Šegi gre zasluga, da tokrat nismo capljali za evropskimi kulturnimi dogodki. Ko sva s Kottom tedaj nazdravila načrtu slovenske izdaje Skic sem v profesorjevih očeh opazil rahlo skepso. Pred dnevi so izšle v prevodu Uroša Kraigherja. Ko bomo te dni gostili Jana Kotta v SLG Celje, bo moral priznati, da je bila dana beseda v celoti izpolnjena. J. Kislinger

Ta članek še ni bil pregledan.

Producenti
SLG Celje
Oznaka arhivskega gradiva
1965-03-3501-3600_3643
Javi napako na oder@slogi.si.