Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

27. marec mednarodni gledališki dan

Bruno Hartman, Celjski tednik, 26. 3. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
27. MAREC MEDNARODNI GLEDALIŠKI DAN Po volji mednarodnega združenja gledaliških ustvarjalcev praznujemo vsako leto 27. marca gledališki dan. Ta naj bi bil posvečen zbranemu premišljenju o mestu in vlogi gledališča v današnjem času. Marsikomu se morda zdi, da je tolikšno govorjenje in pisanje o gledališču pretirana reč, da gledališče, zlasti v tehnično razgibani sedanjosti, ki je zaznamovana z radiom, filmom in televizijo, izgublja svojo vrednost in smisel, da je namenjeno zgolj omejenemu številu obiskovalcev, posebej pa še, da je dostikrat izgubilo stik z najširšimi množicami gledalcev. Drži, vloga gledališča se je v dobrega pol stoletja zelo spremenila. Nič več ni poglavitno zabavišče, zakaj to vlogo so prevzeli film, radio, kasneje pa še televizija. Prav ta odvezanost od najrazličnejših vlog pa je gledališču omogočila, da se posebej posveti prečiščenemu namenu, da namreč z odrskimi podobami posreduje umetniško resnico o današnjem času in človeštvu. Ni brez pomena ugotovitev, da se gledališče vse bolj odmika burkaštvu, lažnemu sentimentalizmu, improvizaciji, cenenemu koketiranju z občinstvom, vse bolj pa si prizadeva za čimbolj dognano umetniško izpoved, ki temelji na prečiščeni igralski in tehnični izraznosti. Ta pojav pa ni prisoten samo pri nas, ampak je opazen po vsem svetu. Gledališče je sestavni del duhovne kulture neke skupnosti. Če ga izpodrežemo ali mu ne damo prav živeti, se sami oropamo za vrednote, ki jih prav v današnjem času še kako potrebujemo, če hočemo uravnovesiti družbo v njenem bistvu. Ta problem se ob primeru Slovenskega ljudskega gledališča niti malo ne zmanjša. Slovensko ljudsko gledališče je tako pomemben del celjskih kulturnih naporov, da ga nikakor ni mogoče obravnavati neprizadeto ali malomarno. Še več: razvoj kaže, da se bo njegova vloga še okrepila in da bo še pomembnejši kulturni faktor ne samo v Celju, marveč v sklopu celotne Slovenije. Ko na dan 27. marca tehtamo vrednost svojih gledaliških naporov, nas navdaja prijetna zavest, da sodijo v veličastni gledališki tok, razlit po vsem svetu. Ta budi v ljudeh globlje spoznanje o koordinatah, ki odkrivajo položaj človeka v današnji svetovni labilnosti. Zato je gledališče humano in napredno, zato odkriva pot v prihodnost. Bruno Hartman

Ta članek še ni bil pregledan.

Producenti
SLG Celje
Oznaka arhivskega gradiva
1965-03-3501-3600_3832
Javi napako na oder@slogi.si.