Napovedujejo jubilejno vzdušje
Lojze Smasek, Večer, 23. 3. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Napovedujejo
jubilejno vzdušje
ŠE DOBER MESEC DO DESETIH JUGOSLOVANSKIH GLEDALIŠKIH IGER STERIJINEGA POZORJA V NOVEM SADU
Kljub vsem pomislekom, in v tem desetletju se jih je nabralo kar precej, ni bilo nikoli mogoče zanikati izrednega pomena, ki ga ima Sterijino pozorje za prodor domače dramatike v repertoarje jugoslovanskih gledališč. Dejstvo, da so k temu tekmovalnemu pregledu pripuščena samo domača izvirna dela in dramatizacije oziroma priredbe domačih drugorodnih tekstov, je pripomoglo k temu, da se je v gledališčih začelo porajati zanimanje za domačo dramatiko. Čeprav v začetku samo zaradi perspektivne možnosti sodelovanja na Sterijinem pozorju, kasneje ko pa so te drame, marsikdaj uprizorjene bolj za udeležbo na jugoslovanskih gledaliških igrah kot za občinstvo, doživele zelo lepe uspehe tudi pri prav tem občinstvu pa zaradi spoznanja nujnosti, da je današnje jugoslovansko gledališče lahko resnično jugoslovansko le takrat, če bo tudi njegov repertoar vsaj približno takšen.
Poleg tega pa so pomenile jugoslovanske gledališke igre v Novem Sadu imenitno priložnost — vsako leto se tukaj zbere »vse, kar leze in gre« v našem gledališkem življenju in po njem bolj ali manj temeljite razprave o vrsti gledaliških problemov (med njimi je bilo precej imenitnih, iskalskih, pa tudi formalistično praznih). Na javni tribuni Sterijinega pozorja je bilo od njene ustanovitve pa do danes prebranih 29 referatov o problemih umetniškega vodenja gledališč, eksperimentalnih prijemov, mladih kadrov v gledališčih, antike in sodobnih prizadevanj itd., itd.. V delu javne tribune je sodelovalo — razpravljalo, dopolnjevalo, nasprotovalo referentom okrog 5000 kulturnih delavcev.
Zato je treba pozdraviti namero Sterijinega pozorja, da bo letos, za svojo desetletnico, izdalo štiri knjige referatov in razprav z javne tribune. Prva knjiga tega zelo važnega dokaznega gradiva o vitalnosti jugoslovanskega gledališkega življenja bo izšla pred otvoritvijo letošnjih jugoslovanskih gledaliških iger.
Prav tako bo letos začela izhajati v Novem Sadu gledališka revija Scena, posvečena predvsem splošnim teoretičnim in estetskim problemom gledališke umetnosti in dramske književnosti. Pričakujejo, da bo prva številka izšla v dneh Sterijinega pozorja.
Za jubilej iger, ki so sodobni jugoslovanski dramatiki utrle tudi pot v svet (obiski in prisotnost tujih gledaliških delavcev na Sterijinem pozorju niso bili zaman), bo prirejena še vrsta razstav, tako, na primer, razstava dokumentacije (scenografskih skic in fotografij) o dosedanjem Sterijinem pozorju, nato pa še zelo zanimiva razstava »gledališče v fotografski umetnosti« (to bo stalna vsakoletna manifestacija fotografskih registracij in interpretacij dogajanja na odru, za odrom in pred odrom). Izšla bo še spomenica o desetletnici Sterijinega pozorja, pravzaprav zaradi mnogih tekstov in fotografij katalog jubilejne razstave.
Če dodamo še luksusni prospekt o Sterijinem pozorju v ruščini, francoščini, angleščini in nemščini poleg srbohrvaške izdaje in snemanje filma o letošnjem pozorju, smo nekako pri koncu vrste prireditev, ki bodo iz jubilejnih jugoslovanskih gledaliških iger naredile poleg delovnega pregleda najboljšega, kar so naša gledališča pokazala izvirnega v lanskem letu, še resnično privlačen in dobro dokumentiran pogled v zgodovino te za jugoslovansko gledališko tvornost izredno pomembne institucije.
Lojze Smasek
Ta članek še ni bil pregledan.
- Osebe
- Lojze Smasek
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-03-3501-3600_3838