Sto in eno leto kranjskih gledališč
Božo Šprajc, Glas Gorenjske, 3. 4. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Sto in eno leto kranjskih gledališč
Namen: gojiti dramsko umetnost
Če je bila čitalnica v Kranju tista, ki je nekako dominirala na področju gledališča vse do prve svetovne vojne, bi to po tem obdobju le s težavo trdili. V Kranju se je v tistem času pojavilo nekaj gledaliških skupin, ki so prav živahno delovale. Lahko tudi trdimo, da so bile v marsikaterih primerih predstave ostalih odrov boljše od predstav na odru Narodne čitalnice, ki je kljub temu imela še vedno naziv najboljšega odra v Kranju.
obratno. Kje je vzrok za to, bi ne vedel povedati. Sklepamo pa, da je bilo predstav tega odra malo, kar je logično, ker je bilo gledaliških del, ki bi imele tako zasedbo vlog, tudi malo.
Prostori pa, v katerih je to društvo delovalo, so bili veliko premajhni, da bi lahko v njem delovalo tako, kakor so si ustanovitelji zamislili. Zato je Koblar zgradil nov dom. To je Ljudski dom (sedanje Prešernovo gledališče), ki je v tedanji dobi veljalo za eno najlepših hiš, v katerih so delovali razni diletantski (amaterski) odri na Slovenskem.
Ko smo tako spremljali razvoj gledališkega življenja v Kranju v šestdesetih letih od prve predstave, smo lahko ugotovili, da je bila osnova za delovanje dramskih sekcij že dana, kljub temu, da so bile predstave, ki jih je dajala Narodna čitalnica le za ozek krog tedanjega meščanstva. Toda nekatera politična nasprotja v tedanji dobi so narekovala ustanovitev novega gledališča, to je LJUDSKEGA ODRA.
PRVI STRANKARSKI
SPOPAD V KRANJU
Bilo je leto 1891, ko je prišlo v Kranju do prvega strankarskega spopada. Marca tega leta je država razpisala državnozborske volitve. Po vseh drugih mestih sta se narodnonapredna stranka ter konservativna stranka zedinili, da kandidira en kandidat za državni zbor. V Kranju do sporazuma med tema dvema strankama ni prišlo. Konservativci so vneto zagovarjali kandidaturo Antona Globočnika, vladnega svetnika v pokoju, naprednjaki pa dr. Tavčarjevega koncipienta dr. Danila Majarona. Sledile so množične agitacije, tako da je prišlo nasprotje že v tako skrajnost, da se je takratni kranjski župan Šavnik zvezal z dekanom kranjske cerkve, da je ta s prižnice nastopil proti kandidatu Majaronu.
Toda kljub temu narodnonapredna stranka ni odnehala. Dosegla je nekaj pomembnih uspehov na naslednjih volitvah. V tem času pa je imel še vedno Globočnik državnozborski mandat. Vendar je leta 1895 odstopil. Na naslednjih volitvah pa je zmagal naprednjak Anton Koblar. Bil je borec za narodnost in slovanstvo. Februarja 1896 je kandidiral kot predstavnik narodnonapredne stranke ter zmagal in tako dobil državnozborski mandat. V tem letu je prišlo tudi do prvega tajnega socialdemokratskega sestanka, ki ga je organiziral Tomaž Pavšlar. Ker pa je bil ta nesposoben voditi tako stranko, je na pomoč poklical Koblarja. Tako je bila ustanovljena v Kranju obrtna stranka, ki je sicer skrivala socialdemokrate. Pavšlar pa je tudi pomagal Koblarju, da je postal kranjski župnik. Tako si je pridobil Koblar primat v politiki kranjskih strank. Bil je izredno sposoben človek in je znal uspešno manevrirati med posameznimi strankami.
USTANOVITEV NOVEGA
DRUŠTVA
Da je bil Anton Koblar naprednjak v pravem pomenu besede, nam pove že to, da je bil pobudnik ter ustanovitelj IZOBRAŽEVALNO ZABAVNEGA DRUŠTVA KRANJ. Namen le-tega je bil, da bi deloval na podoben način kot deluje čitalnica. Torej sta se koncepta dela teh dveh društev ujemala, le da je to društvo zajelo v svojo sredino tudi širši krog ljudi. Ustanovitev je bila leta 1902. Najprej so imeli svoje prostore v novi pošti. Tu je tudi pričel z delovanjem Ljudski oder, ki ga je v začetku svojega delovanja igral gledališka dela, v katerih so nastopali samo moški, in obratno. Kje je vzrok za to, bi ne vedel povedati. Sklepamo pa, da je bilo predstav tega odra malo, kar je logično, ker je bilo gledaliških del, ki bi imele tako zasedbo vlog, tudi malo.
Prostori pa, v katerih je to društvo delovalo, so bili veliko premajhni, da bi lahko v njem delovalo tako, kakor so si ustanovitelji zamislili. Zato je Koblar zgradil nov dom. To je Ljudski dom (sedanje Prešernovo gledališče), ki je v tedanji dobi veljalo za eno najlepših hiš, v katerih so delovali razni diletantski (amaterski) odri na Slovenskem.
Poleti leta 1909 (15. julija) so prišli v novo hišo kulture v Kranju častni gostje, da se udeležijo prve predstave na novem odru. Igralci so za to priložnost naštudirali dve enodejanki (SLEPEC, UBEŽNIK).
Potem so prišla vojna leta. Ta niso prizanesla niti čitalnici niti Ljudskemu odru. Nekaj vojnih let je bila v prostorih Ljudskega doma nameščena celo gimnazija, ker ji je vojaška uprava odvzela njene prostore.
Toda to je minilo in že je bilo tudi v Kranju čutiti val nove miselnosti. Mladi so vedno pobudniki česa novega, svežega, vedno se zavzemajo za nove ideje, nova stališča. Včasih so v svoji delavnosti celo preveč zaletavi, toda to jim ne vzame poguma. Kljub vsem neprilikam in kljub vsem nasprotovanjem starejših, se mladi zavzemajo za nove ideje...
Tako je bilo tudi v Kranju. Miselnost o novi Jugoslaviji, o pridobitvi narodnosti v novi državi, je bila tako mikavna, da so se tudi kranjski dijaki zavzeli zanjo. Začeli so izdajati liste (Naše pismo, Prvi upi). Politična nasprotja so se po vojni umirila. Na oder Ljudskega doma so stopile nove moči. Kranjski dijaki so že pred koncem prve svetovne vojne, leta 1917 postavili na odrske deske JURČIČ-GOVEKARJEVEGA SETEGA BRATA.
BOŽO ŠPRAJC
(nadaljevanje prihodnjič)
GLAS GORENJSKE
3.IV.65.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Osebe
- Ivan Tavčar
- Producenti
- Prešernovo gledališče Kranj
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-04-3601-3700_3706