Albert Maltz: Črni šaht
Albert Maltz, Delo, 7. 4. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
albert malts: črni šaht Delo. 7,
RI 20.20-21.20
Albert Maltz
Albert Maltz je najbolj izrazit predstavnik ameriškega proletarskega gledališča, ki se je zlasti razmahnilo po veliki krizi leta 1929. Maltz, rojen leta 1908, je v tem času končal študij gledaliških ved na Yale University in je leta 1932 ustanovil v New Yorku gledališče »Theatre Union«. Namen tega gledališča je izrazil z besedami: »Nuditi na profesionalni bazi po najnižjih cenah dobro proletarsko gledališče«. Toda že po petih letih je gledališče zaradi pomanjkanja finančnih sredstev moralo zapreti svoja vrata.
»Theatre Union« je bil tesno povezan s tedaj zelo močnim gibanjem delavskih amaterskih odrov. Kot prvo je to gledališče predstavilo ameriški javnosti dela svetovne revolucionarne dramatike, kot sta na primer Brechtova »Mati« in Wolfovi »Kotorski mornarji«. Spodbujalo je mlade ameriške dramatike, da so začeli pisati zanj. Tudi Maltz sam je pisal za to gledališče. Njegovo prvo dramsko delo, »Vrtiljak« (1932), prikazuje korumpiranost predvolilne kampanje v ZDA, v kateri se posamezne interesne skupine povezujejo celo z gangstrskimi bandami, samo da bi si zagotovile zmago pri volitvah. V svoji drugi drami, »Mir na zemlji« (1933), opozarja avtor na povezanost interesov buržoazije in vojne. V drami »Črni šaht« (1935) prikazuje Maltz metode, s katerimi pripravi rudniška družba delavca-sindikalista, ki se je vrnil iz zapora, do tega, da postane vohun za kompanijo. Vse tri igre so odraz razredne borbe v tridesetih letih v ZDA, ki je dosegla svoj višek v velikih stavkah.
Ko ni bilo več gledališča, za katero bi lahko pisal, se je Maltz posvetil prozi. Najpomembnejši njegovi romani so: »Podtalni tok« (1940) — ta je preveden tudi v slovenščino, »Križ in puščica« (1944), »Potovanje Simona McKeevera« (1946) in »Dolg dan v kratkem življenju« (1956). Maltz je napisal tudi mnogo kratkih zgodb in l. 1938 je prejel O'Henryjevo spominsko nagrado za najboljšo kratko zgodbo leta. To je bila zgodba »Najsrečnejši človek na svetu,« ki je bila v radijski priredbi izvajana tudi v našem sporedu.
V štiridesetih letih je Maltz napisal scenarije za razne filme. Bil je član slovite »hollywoodske deseterice«, kakor so imenovali skupino najboljših naprednih scenaristov. MacCarthy pa je s svojim preganjanjem vsega naprednega v ameriški literaturi dosegel, da je Maltz od l. 1947 dalje na črni listi hollywoodske filmske industrije. V letih 1950/51 je bil Maltz devet mesecev v zaporu, ker je odklonil sodelovanje s kongresnim odborom za neameriško dejavnost. Metode zasliševanja in doživljaje v zaporu je opisal v enodejanki »Zadeva Morrison« (1952). Seveda tudi to delo, kakor vse njegov druge drame, ne more biti uprizorjeno v nobenem gledališču v ZDA. Čeprav ne tiskajo njegovih del in kot filmski scenarist ne dobi dela, piše Maltz neuklonljivo dalje. Njegova dela prevajajo in tiskajo izven meja ZDA, tako da je ta napredni ameriški pisatelj mnogo bolj znan delavskim množicam po svetu kakor pa v lastni domovini.
Radijsko priredbo drame »Črni šaht« je režiral Marjan Marinc, glavno vlogo pa igra Maks Bajc.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Osebe
- Marjan Marinc Maks Bajc
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-04-3601-3700_3747