IV. premiera v loškem gledališču
Glas Gorenjske, 10. 4. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
IV. premiera v loškem gledališču
V jeseni preteklega leta je »Glas Gorenjske« prinesel med drugim tudi vest, da se v Škofji Loki pripravlja reorganizacija DPD »Svoboda« Škofja Loka v Loško gledališče. Članek je nedvomno razburil duhove v Škofji Loki in po viharju je nastalo sumljivo zatišje. Vseskozi do danes nisem zasledil več napisane besede, kaj se je potem zgodilo. In zgodilo se je samo ostalo je nenapisano, ker je pač nekaterim tako prijalo...
Prisluhnil sem glasovom in marsikaj slišal...
Lansko leto v novembru se je začelo. Nekaj sestankom pripravljalnega odbora za Loško gledališče je sledil občni zbor DPD »Svobode« Škofja Loka. Prav gotovo je bil ta zbor najbolj obiskan v zadnjih letih, kar je dokaz, da je zanimanje za gledališko dejavnost v občanih dokaj živo, še posebej pa je bilo razveseljivo to, da je dobro polovico prisotnih sestavljala mladina. Tudi razprave po poročilih so bile zadosti živahne, a kljub temu ni bilo izrečeno vse, kar bi moralo biti.! Nekaj je viselo v zraku. V taki atmosferi je občni zbor prešel v drugo polovico dela in sicer, kako sprovesti reorganizacijo obstoječega društva v novo obliko, ki bo odgovarjala potrebam razvijajočega se mesta in zadovoljevala potrebe Ločanov. Kljub temu, da je bilo ob tej priliki poudarjeno, da so vsi aktivni člani starega društva vabljeni k nadaljnjemu sodelovanju, da so vsi stari in novi dobrodošli so se nekateri aktivni režiserji in igralci povlekli v opazovalce ali pa še to ne. In kljub temu je nova sveža ideja o loškem gledališču zaživela potom požrtvovalnih sodelavcev in novih mladih ljudi, ki s svojo aktivnostjo v celoti opravljajo vse tehnične funkcije in poleg tega še dobro polovico igralcev. Z nesebično privrženostjo plemenitemu delu v gledališču je ta novorojenček slavil te dni že četrto premiero mali praznik.
V soboto, 27. marca, zvečer sem pri blagajni Loškega gledališča pokramljal z blagajničarko in obenem z vstopnico prejel tudi skromen, a vendar okusen gledališki list, ki je bil po izjavi blagajničarke že četrti. Prijazno mi je razložila, da ob vsaki premieri izide tudi gledališki list. Pregledal sem vse številke in se mi zdi, da bi bilo listu v korist, če bi bilo nekoliko več sodelavcev.
Po prvem prijetnem vtisu me je pa razočarala garderoba. Ob taki priliki, bi pa lahko v preddvorani za čas predstave organizirali garderobo. Saj je vse drugo že tam, samo garderoberke manjka. To pomanjkljivost bo vodstvo verjetno v bodoče odpravilo.
Tik pred premiero sem smuknil za oder in že sem bil sredi živčnega tekanja. Okoli 40 igralcev se je pripravljalo in čakalo začetka. 12 tehničnih delavcev je zadnjič kontroliralo tehnično opremo in sceno. Vsak je imel svojo skrb. Imel sem občutek resnosti, reda in discipline. Inspicient je začel opozarjati na začetek in pohitel sem v dvorano, ki je bila polno zasedena. Luči so polagoma začele ugašati in fanfare so najavile začetek triinpolurne predstave Shakespearove »Zimske pravljice...«
Zastor je padel in aplavz gledalcev je priklical izvajalce ponovno pred zastor po zasluženo nagrado priznanje gledalcev. Občinstvo je zadovoljno zapuščalo dvorano. Pri izhodu sem poslušal mnenja. Bila so različna, a zaključek je bil prav ugoden. Predstava je lepo uspela in lahko napišem na tem mestu, da režiserju, igralcem in sodelavcem gre vse priznanje. Iz predstave je bilo čutiti veliko prizadevnost sodelujočih.
GLAS GORENJSKE
10. 4. 1965.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče
- Osebe
- William Shakespeare
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-04-3601-3700_3754