Za gledališče naj skrbi predvsem republika
Kristina Lovrenčič, Večer, 7. 4. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
VEČEROVA ANKETA O GLEDALIŠČU
Za gledališče naj skrbi predvsem republika
V nadaljevanju naše gledališke ankete (začeli smo jo minuli torek) smo vrsti javnih in kulturnih delavcev postavili sledeča tri vprašanja:
1. Slovensko narodno gledališče Maribor sodi po svoji dejavnosti (dramske in operne predstave v Mariboru, gostovanja zunaj meja lastne občine po Jugoslaviji in zamestvu) v vrsto prizadevanj, ki se jih loteva tudi Slovensko narodno gledališče Ljubljana. Se ta delovna enakost (ne glede na morebitne kvalitetne razlike) odraža v trenutnem obravnavanju obeh sorodnih gledaliških hiš?
2. Kako si zamišljate medobčinsko financiranje Slovenskega narodnega gledališča Maribor? Kakšne so možnosti, da bi vse občine, ki so do sedaj odstopale okraju denar za financiranje gledališča, tudi vnaprej direktno dajale potrebne vsote za vzdrževanje in kvalitetni razvoj Slovenskega narodnega gledališča Maribor?
3. Ob dejstvu, da daje republika Slovenskemu narodnemu gledališču Ljubljana polovico vseh potrebnih sredstev za delo te ustanove, se pojavlja vprašanje odnosa republike do SNG Mariboru, ki te vsote ni deležno. Je ta razlika v obravnavanju obeh gledališč upravičena?
KRISTINA LOVRENČIČ, podpredsednica odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SR Slovenije nam je poslala sledeče odgovore:
1. Ne. To vprašanje sta načela tudi odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora in odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov kulturno prosvetnega zbora republiške skupščine, ko sta obravnavala predlog republiškega proračuna. Pridružujem se mnenju, ki so ga takrat izrazili nekateri poslanci, da zaslužita obe omenjeni slovenski gledališki hiši skrb republike. Toda ne zdi se mi niti osnovno, da bi devali na tehtnico, katera izmed njih je bolj reprezentativna in ima širše kulturno poslanstvo. Po mojem mnenju bomo morali nasploh pretehtati, ali takšna kulturna institucija, kot je gledališče, sodi le v materialno skrb občine ali pa je to institucija takega pomena, da bi morala zanjo predvsem skrbeti republika. Mnenja sem, da je prav tisto drugo.
2. Kolikor vem, se sredstva za SNG v Mariboru zbirajo pri mestnem svetu, kamor vplačujejo občine določene prispevke. Toda vsak tak prispevek mora prizadeta občinska skupščina poprej izglasovati in v praksi so včasih te razprave precej mučne za gledališki kolektiv. Čujejo se tudi izjave: »Če nimamo dovolj denarja, pa ukinimo to in ono pri teatru.« Dostikrat so avtorji teh izjav tisti, ki gledališča sploh ne obiskujejo in ne čutijo potrebe po njem. Toda ali so lahko oni kriterij za obstoj gledališča. Gotovo ne, lahko pa odločajo, če so odborniki, o sredstvih, ki naj jih gledališče dobi. Gotovo nihče ne bo načelno zagovarjal stališča, da povežimo usodo take institucije, kot je na primer SNG v Mariboru, ob vsem njegovem širokem kulturnem poslanstvu na trenutno finančno stanje in morebiti tudi razpoloženje neke občinske skupščine. V resnici pa to le delamo.
3. Podatki, ki jih navajate v svojem vprašanju, so bili povod za poprej omenjeno skupščinsko razpravo. V njej smo čuli obrazložitev, da ima SNG v Ljubljani vendarle toliko širšo in pomembnejšo dejavnost in da reprezentira slovensko gledališko umetnost v tolikšni meri, da ga ni mogoče v celoti prenesti v občinsko pristojnost. To je res, toda ali ne velja to v določeni meri tudi za mariborsko gledališče. Sicer za letos ta problem ni bil rešen, ni pa spravljen s sveta in se utegne pojaviti v še večji ostrini sedaj, ko so okraji ukinjeni.
Kristina Lovrenčič
VEČER 7.IV.65.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-04-3601-3700_3755