Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Predstave v Sarajevu tehta na Festivalu malih scen

Zlatoust, Pavliha, 14. 4. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Kulturna kronika Predstave v Sarajevu tehta na Festivalu malih scen Bedancev kup in kakšna Pehta, a vendar mnogo manj polen si mečejo pod noge kot pri nas doma Slovenci mili, ki v žlici žolča bi vtopili drug drugega in slednjo pot drug drugemu bi razkopali, a slabše tujce bi priznali. Hrvati, Srbi itede so vsi bolj pametni možje, kar svojega na trg peljajo, prodati jako dobro znajo že trdo tepko za maslenko in žilovino za pečenko. Vnaprej pripravijo ti vzdušje z besedo, s tiskom hvalit znajo in kakšno staro, suho hrušje za sveže sadje ti prodajo. Če k bratom malo se podaš, če malo dlje si, iz Ljubljane, na novo z žalostjo spoznaš, da v njej zahrbten je špetir, da v njej kulture lastne sir najbolj obžirajo podgane različnih let, dolžin in teže, da v njej poštenih mačkov preže ne srečaš več in da zato pri nas podganam je lepo. Več mlajših se podganskih duš, ki se še šolajo za sceno, prišlo potikat je, kot uš, na Festival, kjer z neiskreno zavzetnostjo za gledališče vsak sebi zvezice le išče! Vsa sreča, da na Festivalu se mačkov toliko je zbralo, da je podganic četo malo kaj kmalu jako strah postalo, saj vse, kar v mišjih dimenzijah se preriva, le klavrnega strahopetca pod levjo kožo skriva... V Moderni galeriji sotrpini, v »Pavlihi« znani karikaturisti, se kakor mojstri kosajo v ostrini satiričnih bodic duha in risbe, ko hrabro rušijo zatohle izbe vseh naših grehov, ki rode napake. Ti mojstri sredi tedenske so tlake rodili tudi mnogo takih listov, ki trajna gre umetniška jim cena. To je parada karikaturistov, ki res ni več čitalniško cenena. Ker revež je, kdor se peča s satiro, privoščim razstavljalcem večjo bero odkupov, kakor je pri nas navada, če kdo s satiro grehe nam prebada. Pred meseci so boksarske spopade prirejali kulturniki vsak dan, nosovi krvaveli so in brade, junaško bil je kdo celo zaklan... Zato se je upravnik športne hale razjezil boksarski je ring v remontu, plahné spopadi v epigramske šale in zajčji strah je na kulture kontu in spet je vse lepo in prav, kot treba, kulturnik vdano črno kavo sreba, je lastna mnenja skril kot polž roge, plombirat hodi škrbaste zobe, spet piše le problemsko in sodobno, bori za stanovanje so trosobno, molči previdno kot voščena sfinga. Če kmalu spet pretehtana svoboda. nam ne popravi boksarskega ringa, kultura znova bo stoječa voda. Stoječa voda pa, kot vemo vsi, kaj kmalu neprijeten vonj dobi... Zlatoust

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-04-3601-3700_3773
Javi napako na oder@slogi.si.