Predstave v Sarajevu tehta na Festivalu malih scen
Zlatoust, Pavliha, 14. 4. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Kulturna kronika
Predstave v Sarajevu tehta
na Festivalu malih scen
Bedancev kup in kakšna Pehta,
a vendar mnogo manj polen
si mečejo pod noge kot
pri nas doma Slovenci mili,
ki v žlici žolča bi vtopili
drug drugega in slednjo pot
drug drugemu bi razkopali,
a slabše tujce bi priznali.
Hrvati, Srbi itede
so vsi bolj pametni možje,
kar svojega na trg peljajo,
prodati jako dobro znajo
že trdo tepko za maslenko
in žilovino za pečenko.
Vnaprej pripravijo ti vzdušje
z besedo, s tiskom hvalit znajo
in kakšno staro, suho hrušje
za sveže sadje ti prodajo.
Če k bratom malo se podaš,
če malo dlje si, iz Ljubljane,
na novo z žalostjo spoznaš,
da v njej zahrbten je špetir,
da v njej kulture lastne sir
najbolj obžirajo podgane
različnih let, dolžin in teže,
da v njej poštenih mačkov preže
ne srečaš več in da zato
pri nas podganam je lepo.
Več mlajših se podganskih duš,
ki se še šolajo za sceno,
prišlo potikat je, kot uš,
na Festival, kjer z neiskreno
zavzetnostjo za gledališče
vsak sebi zvezice le išče!
Vsa sreča, da na Festivalu
se mačkov toliko je zbralo,
da je podganic četo malo
kaj kmalu jako strah postalo,
saj vse,
kar v mišjih dimenzijah se preriva,
le klavrnega strahopetca
pod levjo kožo skriva...
V Moderni galeriji sotrpini,
v »Pavlihi« znani karikaturisti,
se kakor mojstri kosajo v ostrini
satiričnih bodic duha in risbe,
ko hrabro rušijo zatohle izbe
vseh naših grehov, ki rode napake.
Ti mojstri sredi tedenske so tlake
rodili tudi mnogo takih listov,
ki trajna gre umetniška jim cena.
To je parada karikaturistov,
ki res ni več čitalniško cenena.
Ker revež je, kdor se peča s satiro,
privoščim razstavljalcem večjo bero
odkupov, kakor je pri nas navada,
če kdo s satiro grehe nam prebada.
Pred meseci so boksarske spopade
prirejali kulturniki vsak dan,
nosovi krvaveli so in brade,
junaško bil je kdo celo zaklan...
Zato se je upravnik športne hale
razjezil boksarski je ring v remontu,
plahné spopadi v epigramske šale
in zajčji strah je na kulture kontu
in spet je vse lepo in prav, kot treba,
kulturnik vdano črno kavo sreba,
je lastna mnenja skril kot polž roge,
plombirat hodi škrbaste zobe,
spet piše le problemsko in sodobno,
bori za stanovanje so trosobno,
molči previdno kot voščena sfinga.
Če kmalu spet pretehtana svoboda.
nam ne popravi boksarskega ringa,
kultura znova bo stoječa voda.
Stoječa voda pa, kot vemo vsi,
kaj kmalu neprijeten vonj dobi...
Zlatoust
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-04-3601-3700_3773