Kulturna kronika
Zlatoust, Pavliha, 6. 5. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Kulturna kronika
Vem, včasih »Kronika« je pusta,
no, vse ni krivda Zlatousta,
je včasih pač snovi premalo
za tehtanje, za ost in šalo.
V preteklem tednu za nameček
pa sploh doma me ni biló,
zapustil topli sem zapeček,
čez mejo hrabro sem odplesal,
mi fiat je sedalo stresal,
me peljal na cesarski Dunaj.
Trebuha nisem pustil zunaj,
ker nisem šel na »šnicle bečke«,
ne k »Dehmlu« na bonbonov vrečke
in torte, ki možak jih cmari,
kot rekli so še cesar stari.
In nisem šel na »Gösser« pir,
ne v Prater na pečeno puro,
na Dunaj gnal me je nemir
primerjanja kultur s kulturo
slovensko, ki jo »kritik« naš,
za tujce vnet, kar v plitev glaž
lepo potlači in vtopi.
Zato se meni zdravo zdi,
da kdaj pa kdaj po svetu gremo,
da laže vso kulturno tremo
s primerjanjem premagamo,
pravičnejše se zvagamo.
Recimo, Dunaj gledališki,
programsko je precej »deviški«,
še vedno ljubi bolj zabavo
za ljubi mir in za prebavo.
V izvedbah pa, seve, predstave
še zdaj so vredne stare slave.
No, tam igralcev čete krepke
gledalcem osušijo žepke,
ker zvezdništvo je lim za snoba,
saj zanj je pisec lanska goba,
ker snob je domišljava glavca,
želi le slavnega igralca.
Režija, igra in programi
naprednejši so v naši Drami!
Prditev ni površno bodra,
posebno, če opremo odra
in druge še pogoje dela
bi kritika na vago dela.
Recimo, »Macbeth« v »Burgu« sije
od tehnične mašinerije
tako vrhunsko kvalitetno,
da si ponosen na podjetno
muzejsko tehniko v Ljubljani
in hkrati jezen, da izbrani
še niso modro doumeli,
da naša Drama še koraka
z medaljo zveznega prvaka
na čelu gledališč nesporno,
čeprav še danes jako borno
so dani ji pogoji dela.
Spreglejmo da ne bo zvenela
počasi ji vsa dobra volja,
prilijmo lučki tej že olja!
Kje glava je resnično modra,
ki dala tehniko bo odra
republiški slovenski Drami
vsaj takšno, kakršno v omami
navdušenja je dala tja v Trbovlje??
Nad prezidavo Drame usajal
se neki je usajevec,
da bil je že kar lajevec.
V ostalem Dunaj, razen glasbe,
je danes srednje izobrazbe,
recimo, v likovni kulturi,
navdihov kres le s kičem kuri.
Za konec me še tole buri:
Oj, manjši pesniki, »bogovi«,
me v konkurenčnem strahu jako
pestijo spet za mojo tlako,
češ, Zlatoust med nas se štuli.
Oj, jasno stokrat sem povedal,
da kruhka jim ne bom odjedal,
da s »Kroniko« ne pretendiram
na slavo pesnika »za zmerom«.
Oj, s tem za danes naj odsviram
to svojo »velepoezijo«,
zaklenem verzov kovačijo.
Hov, hov, adijo,
Zlatoust
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Producenti
- SNG Drama Ljubljana
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-05-2301-2400_2322