Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Realni obrisi filmske vzgoje

Delo, 24. 4. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Realni obrisi filmske vzgoje V Banjaluki so razpravljali filmski strokovnjaki in pedagogi Nedavno posvetovanje o filmski kulturi in filmski vzgoji mladine v Banjaluki je uokvirilo šest referatov: Nikola Marušić je svojega naslovil »Filmsko izobraževanje izven šole«, Jovita Podgornik je govorila o nekaterih zapažanjih v zvezi z organiziranjem filmskega pouka na naših šolah, Rudolf Sremec si je izbral za temo »Filmsko kulturo in filmsko vzgojo«, Miroslav Vrabec pa »Kadrov-ske probleme v zvezi s širjenjem filmske kulture in filmske vzgoje«. V nadaljevanju je Vitko Musek prebral svoj referat o kulturni vlogi kinematografov v komuni, Zika Bogdanović pa svojega o vlogi televizije pri širjenju filmske kulture. Kako je torej z družbeno skrbjo za filmsko kulturo? Sodeč po banjaluškem posvetovanju (tudi glede na razpravo), obetana materialna sredstva, nekatere domišljene, planirane akcije, ki bodo sledile posvetu, in naravnost presenetljiva pripravljenost številnih pedagogov, strokovnjakov in filmskih entuziastov, da po svojih močeh store, kar je največ mogoče, kažejo, da je najbolj kritično obdobje mimo, da sedanjost priča o pripravljanju terena, bližnja prihodnost bo pa seveda šele lahko postregla s prvimi resničnimi rezultati. Minulih deset let bojev za mesto filmske kulture in vzgoje v splošnem kulturnem diapazonu skoraj simbolično označuje že »zgodovinsko« novosadsko posvetovanje, na katerem so prvič spregovorili o filmski kulturi kot o pojmu in kot o nujnem dejstvu. Pedagogi, strokovnjaki in entuziasti so si seveda tudi v Banjaluki določili kar takoj najvišje cilje. Tako se je razprava dotikala najnujnejših terenskih potreb še v smislu »nujne izdaje enostavne filmske čitanke, ki naj bi predavateljem in učencem omogočila srečanje z osnovnimi značilnostmi filma«, sami, razumljivo, že govorili o nujnosti simpozija, na katerem bi bila beseda o estetiki domačega in svetovnega filma, o takih témah, kot so na primer odnos med jugoslovanskim filmom in književnostjo ali pa moralni problemi domačega vojnega filma itd. Na banjaluškem posvetovanju so se tudi pokazali prvi rezultati spodbujene aktivnosti nedavno ustanovljenega medrepubliškega odbora za širjenje filmske kulture, v katerega je vključeno tudi gibanje tako imenovane Filmske mladine: pojavili so se številni novi razpravljavci, pokazalo se je, kako je iniciativa, da se medrepubliški odbor intenzivno povezuje tudi s kulturno-prosvetnim svetom Jugoslavije in s Foto-kino zvezo, zlasti kar zadeva širšo angažiranost kulturno-prosvetnega sveta. Ker smo že pri filmskih vprašanjih in Banjaluki, naj hkrati bralce informiramo še o tem, da se je 20. aprila končal tam prvi festival republiškega amaterskega filma Bosne in Hercegovine. Žirija v sestavi dr. Marko Babac, Vlastja-Simončič, Vladimir Petek in Kruno Vajder je podelila nagrade. Podjetje Sutjeska film iz Sarajeva je pa prav te dni končalo dokumentarni film »Dan prvi«, ki prikazuje 20-letno obdobje razvoja Banjaluke. Film je zrežiral Gojko Šipovac, posnel pa Edi Bogdanović; pokazala pa ga je tudi jugoslovanska televizija. Tri na posvetovanju izbrane delovne skupine bodo, brž čas že do jubilejnega pregleda mladinskega in otroškega filma, ki bo konec maja v Novem Sadu, pripravile prve elaborate po specializiranih področjih. Prva skupina, ki jo sestavljajo prav kot ostali dve filmski strokovnjaki, bo preštudirala probleme filma v šoli in skrbi za vzgojo filmsko-pedagoških kadrov, druga vse, kar zadeva filmske klube in tribune, tretja pa vprašanja filmske založniške dejavnosti.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.