Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

V. Kralj: Dramaturški vademekum

Borut Trekman, Delo, 11. 5. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Med knjigami V. Kralj: Dramaturški vademekum Dramaturški vademekum prof. dr. Vladimirja Kralja je že druga knjiga dramaturškega učitelja na naši gledališki akademiji, ki je izšla v zadnjem času in ki skuša prikazati pojmovanje drame »kot nekega sicer svojevrstnega, po gledališki tehniki pogojenega, vendar enako neposrednega pripovedovanja o življenju«, če si sposodimo citat iz uvoda v njegovo prvo knjigo Pogledi na dramo. Medtem ko so v tej prvi njegovi knjigi zbrani nekateri eseji, ki obravnavajo dramo tudi kot slovstveno kategorijo, kot neko čisto specifično, a vendar zato nič manj splošno, občeveljavno obliko besedne umetnosti, tem esejem pa so priključene številne avtorjeve kritike, ki se res ravnajo po repertoarni podobi naših gledališč po letu 1945 (ali bolje: po repertoarnih smernicah našega osrednjega gledališča), pa kljub temu zajemajo dramsko snovanje vse od antike do avantgardnih avtorjev prejšnjega desetletja, kakršna sta npr. Osborne in Ionesco, pa je Dramaturški vademekum posvečen tehniki drame in njenega nastajanja. Avtor skuša namreč kar najbolj jasno in nazorno prikazati vse tisto, o čemer si mora biti na jasnem nekdo, ki hoče napisati dramo, pa tudi tisti, ki skuša dojeti to umetnostno zvrst v vsej njeni celovitosti. Tako obravnava Kralj v tej knjižici vse tiste pojme, ki jih je pri tem treba natančno poznati, najprej pojem dramatičnega, nato pojme dramskega dejanja, dramske motivike, dramskega karakterja, dramskega govora, kompozicijsko tehniko drame, ob koncu pa še pojmovanje tragičnega in komičnega, skratka, vse tiste poglavitne sestavine, ki določajo estetsko in formalno podobo nekega dramskega dela. Osnovna Kraljeva izhodišča so nam znana že iz njegovega Eseja o dramatičnem, ki je prvikrat izšel v publikaciji Informacije in raziskave Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (izdane ob plenumu Mednarodne zveze za gledališke raziskave v Ljubljani leta 1963), v publikaciji, ki jo je naš tisk komajda omenjal (istočasno je bil esej objavljen tudi v Sodobnosti). Esej o dramatičnem je neke vrste succus pričujoče Kraljeve knjige, saj izredno precizno razlaga osnovne vidike dramatičnosti, kot se kažejo v najpomembnejših estetskih pretresih dramatike od antike do danes. Pri tem skuša Kralj postaviti tudi osnovne teoretične postavke svojemu sistemu dramaturgije, ki mu pomeni predvsem estetiko drame kot neke literarne kategorije; in ta estetika dramskega dela je zanj »sklenjen sistem«, »danes mogoč samo kot nenormativen nauk o tistih osnovnih lastnostih, ki jih pripisujemo dramski poeziji in jih na splošno imenujemo ,dramatično'« (Pogledi na dramo, str. 397). Vsa ta osnovna izhodišča razširja, pojasnjuje in komplementira s primeri zdaj v Dramaturškem vademekumu, ki bo ustrezno dopolnjen šele z njegovo véliko dramaturgijo, se pravi, z dramaturško estetsko analizo dramskih stvaritev in teorij od antike do našega časa. Knjiga zajema snov, ki jo predava prof. Kralj na akademiji v svojem tako imenovanem prvem kurzu, zato je tudi zasnovana kot neke vrste priročnik in razgrinja pred bralcem sistem in metodologijo dramaturškega analiziranja. Avtor se pri tem ne dotika samo najrazličnejših teorij o dramskem ustvarjanju ozir. o pojmovanju določenih dramaturških pojmov (npr. Aristotelovega normativnega estetskega nauka o drami, Freytagove analitične in sintetične dramske tehnike, Souriaujeve teorije o dramskih situacijah itd.), ampak te teorije neprestano razbira, jih med sabo sooča, izvaja lastne zaključke in utemeljuje svoja lastna spoznanja in izsledke. Pri tem pa skuša vsa svoja dognanja prikazati v kar najbolj pregledni in metodično dognani obliki; in priznati je treba, da mu je to uspelo v toliki meri, da knjiga ne bo služila samo slušateljem akademije kot osnova za študij teorije o drami, ki jih ta teorija oziroma gledališče samo zanimata čisto po strokovni plati, marveč tudi laiku, ki bo preko te knjige lahko še bolj nadrobno spoznal vse izrazne možnosti in posebnosti dramskega oziroma gledališkega teksta (od tod tudi verjetno naslov vademekum). In prav zato je Kraljeva knjiga dragocen prispevek pri seznanjanju širše, nestrokovne gledališke publike z estetskimi principi in kriteriji gledališkega besedila in tako indirektno z bistvom gledališča samega. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Kozmos. Prijetna oprema je delo Branka Simčiča. BORUT TREKMAN

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.