Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Domače anekdote

Paulina, Pavliha, 5. 5. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Domače anekdote Radivoj Peterlin-Petruška, zdaj že dolgo pokojni slovenski pesnik in večni popotnik, je bil izredna dobričina, ki nikomur ni skrivil niti lasu na glavi. Klicali so ga kar »prijateljček«, tako kot je on klical vse svoje številne prijatelje in znance. Nekoč pred vojno so v Mariboru »prijateljčki« pozno ponoči v rožcah kolovratili skozi mestni park. Nobeden ni bil preveč trden v nogah. Pa se je Petruška spotaknil ob neko truplo, ki je ležalo čez stezo v drevoredu. Petruška se je razburjeno sklonil nad neznanca, ki je težko sopel in po malem stokal. »Dajte, prijateljčki, pomagajte, da ga vzdignemo,« je ves iz sebe klical svoji družbi, »saj vidite, da umira. O, prijateljček, prijateljček, ali te je kdo napadel?« Vsa družba je družno vzdignila umirajočega neznanca, ki je v odgovor, če bi rad še kaj povedal, zamomljal »poslednje« besede: »Ali je bar še odprt?« Vladimir Skrbinšek je nekoč pred vojno kot član mariborskega gledališča gostoval v ljubljanskem teatru. Po nastopu prihiti v njegovo garderobo zdaj že pokojni, tedaj po upokojeni komik ljubljanske Opere Josip Povhe. Imel je majhno pokojnino in bil vedno v finančnih škripcih. Zato je včasih rad koga nekoliko »nažical«. Povhe začne s celo ploho hvalnic na Skrbinškov odlični nastop: »Odličen si bil, Vlado. Sijajen. Prima. Nimaš konkurence. Čisto paf sem bil. Ja, kaj takega! Prima primisima! Saj, zmerom sem rekel! Bomba!« Tedaj ga Skrbinšek prekine in prijazno vpraša: »Koliko pa potrebuješ, Povhe?« PAULINA 5.5.65. Bil je VI. kongres Zveze novinarjev Jugoslavije. Zvečer, ko so izšli večerni listi, je bil Mostar poln koporterjev. Najbolj zanimiv bil stari čiča, ki je nosil na kapi osvetljen napis »Večernje novosti«. Glasno je ponujal svoj časopis po pločnikih: »Senzacija, senzacija! Večernje novosti javljaju. Baka od 95 godina rodila sina. Senzacija, senzacija!« Enemu naših delegatov to ni šlo v glavo. Stopi h koporterju in ga vpraša: »Kdo pa je rodila?« Ta se mu nasmehne, nastavi dlan k ustom in mu šepne na uho: »Kad joj je bilo 35 godina!«

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-05-3801-3900_3876
Javi napako na oder@slogi.si.