Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Kako naj »shodi« Prešernovo gledališče

Glas, 12. 6. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
nako naj »shodi« Prešernovo gledališče Za javne tribune bodo pripravili podrobne analize in finančne utemeljitve predlogov Vrsti pogovorov o tem ali naj Kranj spet dobi poklicno gledališče in kakšne so možnosti za to, je pred dnevi sledil posvet sveta za kulturo in prosveto s priznanimi slovenskimi gledališkimi strokovnjaki. Med nadvse koristno izmenjavo mnenj se je prepletala ugotovitev, da bo gledališče izredno težko obnoviti, da bo treba njegovo ustanovitev temeljito pretehtati in se nanjo celo več let pripravljati. Svet za kulturo in prosveto se je zato odločil, da bo začasno odložil predvidene javne razprave, ker bo le tedaj, če bo na njih nastopal z jasnimi in vsestransko osvetljenimi predlogi, upravičen zahtevati od javnosti tudi jasno opredelitev »za ali proti«. Pri pozdravljanju zamisli o oživitvi poklicnega gledališča v Kranju so navzoči izhajali iz podatkov, ki opozarjajo na nazadovanje gledališke dejavnosti. V Prešernovem gledališču je bilo v minuli sezoni 71 gledaliških predstav s 17 tisoč gledalcev. To število je bilo v odnosu na število prebivalcev skoraj za enkrat večje od splošno veljavnih meril v kulturno razvitem svetu. Iz razgovora je bilo mogoče povzeti, da je največja, domala nepremostljiva težava zbrati dober ansambel in sposobno vodstvo gledališča. Z okrnjenim ne bi bilo vredno začeti, ker ne bi bil sposoben ozdraviti ugled gledališke dejavnosti. Zaradi tega je imela največ zagovornikov zamisel o svojstvenem sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Pri njem naj bi se kot pri gledališču dveh komun postopoma vzgajali kranjski igralci. Gledališče bi imelo redne predstave v Kranju, ko bi bila Kranju namenjena skupina dozorela za samostojno delo, pa bi se odcepila. Bojan Čebulj z Jesenic je dodal še zanimiv predlog, da bi kazalo proučiti možnost o gorenjskem medobčinskem gledališču. Gorenjske komune imajo toliko skupnih značilnosti, da bi prav gotovo potrebovale osrednje gledališče. Posebno pomembno vlogo bi lahko imelo v poletni turistični sezoni.

Ta članek še ni bil pregledan.

Področja
Gledališče
Oznaka arhivskega gradiva
1965-05-3901-4000_3962
Javi napako na oder@slogi.si.