Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Zmagovit večer ,,Bolšoj teatra'

B. P., Delo, 21. 5. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Zmagovit večer ,,Bolšoj teatra' Predstave se je udeležil predsednik Tito LJUBLJANA, 20. maja. Z dolgim in ponavljajočim se navdušenim aplavzom je občinstvo v nabito polni ljubljanski Operi nocoj nagradilo zaključno točko koncertnega večera solistov Velikega baleta iz Moskve — nastop prvakinje tega ansambla M. M. Pliseckaje, ki je ob utripih Saint-Saensove glasbe čudovito podala večni motiv baletne umetnosti, prispodobo umirajočega laboda. Široka je domovina umetnosti in sovjetski Boljšoj balet, ki je v njenem žlahtnem izpovedovanju in utrjevanju prijateljstva med narodi obšel že ves svet, je tudi na odru v Ljubljani to svoje poslanstvo zmagovito potrdil. Toplo in slovesno vzdušje pa je vladalo v operni hiši že od vsega začetka, ko so navzoči spontano pozdravili predsednika Tita v loži in ko je orkester odigral jugoslovansko in sovjetsko državno himno. Predsednik SFRJ se je udeležil predstave skupaj s svojo soprogo Jovanko in v spremstvu sekretarja CK ZKS Mihe Marinka in tovarišice Mice Marinko. Med številnimi gosti so bili razen tega navzoči tudi predsednik skupščine SRS Ivan Maček s soprogo, predsednik izvršnega sveta Janko Smole in drugi predstavniki javnega in kulturnega življenja, kot tudi sovjetski veleposlanik v Beogradu Aleksander Puzanov s soprogo. Baletni večer je uvedel v prvi polovici daljši balet v enem dejanju, Chopiniana z vrsto odličnih solistov in zborom. V mehkih valovih Chopinovih skladb se je disciplina telesa prepletala z mehko prefinjenostjo in čeprav je ta balet klasičnega ruskega repertoarja preračunan na velike odrske in gledališke dimenzije, je tudi v danih pogojih učinkoval mojstrsko. Vendar pa se je občinstvo še posebej sprostilo v drugem delu sporeda, kjer so tudi sovjetski baletniki, predvsem virtuozni solisti, podali mozaik devetih plesnih točk skladateljev raznih stilnih smeri in obdobij — Glinkovo »Polonezo in Krakvjak«, Griegovega »Lovca in ptico«, Čajkovskega »Štiri labode«, Solovljev-Sjedoja »Gopak«, Skrjabina »Tri razpoloženja«, Rahmaninova »Pomladne vode«, Čajkovskega »Španski ples«, Minkusa »Pas de deux iz Don Kihota« in Saint-Saënsovega »Laboda«. Tu so zasijale tudi okusne kostumske zamisli, poudarjene spretnosti in pristna izrazna doživljanja poezije. Če je morda požel V. L. Antonov posebno ploskanje občinstva za svoje folklorno vesele akrobatsko visoke obrate v poskokih ali če sta S. D. Adrihajeva in M. V. Kondratjeva osvojili s sprotno drobno prefinjeno plesno umetnostjo, je bil vendar vrhunec v zaključnem plesnem spevu M. M. Pliseckaje. Orkester Opere SNG iz Ljubljane je vodil dirigent A. A. Kopilov. V razgovoru je ugotovil tudi kvaliteto našega ansambla, s katerim je v enem samem dnevu lahko prebral vso partituro. Po zaključku predstave so se sovjetski baletni umetniki še dolgo morali priklanjati na odprtem odru publiki med mnogimi bogatimi šopki cvetja, ki so ga dobili v priznanje, med njimi tudi velik šopek predsednika republike Tita. Predsednik Tito s soprogo in spremstvom se je po predstavi peš podal v hotel »Slon«, kjer je bil sprejem za sovjetske baletne umetnike. Množica, ki se je v hipu zgrnila okrog predsednika na ulici, ga je ves čas spontano in prisrčno pozdravljala. Na sprejemu v hotelu »Slon«, ki ga je priredil sekretar SR Slovenije za kulturo in prosveto Tomo Martelanc, in ki so se ga poleg sovjetskih gostov udeležili tudi domači gledališčniki, so bili predsedniku Titu predstavljeni prvaki sovjetskega ansambla, pri čemer jim je izrazil zadovoljstvo ob lepi predstavi. B. P. PREDSEDNIK TITO NA PREDSTAVI »BOLJŠOJ TEATRA«. Sinoči se je predsednik Tito s soprogo Jovanko udeležil predstave baletnega ansambla »Boljšoj teatra« iz Moskve v ljubljanski Operi. Foto: Švabić
Opomba
Bolšoj teater Moskva; balet; M. M. Pliseckaja;
Oznaka arhivskega gradiva
1965-05-3901-4000_3984
Javi napako na oder@slogi.si.