W. Gibson: Dva na gugalnici
Josip Vidmar, Delo, 11. 6. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
MARIJA BENKOVA IN BORIS KRALJ V DRAMI »DVA NA GUGALNICI«
Foto: Leon Dolinšek
Gledališče
W. Gibson: Dva na gugalnici
Uprizoritev ameriške drame na odru »Male drame« v Križankah
Tak je ne pretirano okusen naslov dovolj preprostega, toda smotrno napisanega, docela realističnega dela za dve osebi. To je igra o ljubezenskem paru in njegovi zgodbi, v kateri mlad moški, ki se ob svoji ženi ne more prav znajti, v epizodi z drugo žensko odkrije pravo možnost za življenje s prvo. V razmerju z drugo, kateri mora in more pomagati, namreč spozna, da mu s prvo, ki jo še vedno ljubi, ni bilo obstanka, zaradi tega, ker je bila v tej zvezi žena tista, ki je pomagala njemu, tako da mu je kot zakonskemu partnerju manjkala funkcija, bistveno potrebna njegovemu moškemu naturelu. Očitno problematika, ki je dokaj nedolžno izvita iz trte. Preživlja jo moški z neko brezpomočnostjo, malone patološko, vtem ko dekle ob njegovi strani doživi kar resno dramo izgubljene ljubezni, in to pristno in naravno. Snov je obdelana s tipično amerikansko zaverovanostjo v psihoanalizo, je v dopustni meri zasoljena spet s tipično amerikansko grobostjo in s humorjem, pri tem pa je v celoti podana sentimentalnostjo, ki godi preprostejšemu okusu.
Igra zahteva dva igralca in dve stalni pozorišči. Ni mi prav jasno, kako bi mogel scenograf N. Matul v danih pogojih zadovoljivo rešiti problem obeh bivališč z njuno značilno različnostjo. Vem pa, da se je to drobno življenje, ki smo ga tu gledali, na tem dvojnem odru vendarle dušilo. Režiser Z. Petan je igro vodil z dobrim psihološkim razumevanjem vsakršnih obratov v medsebojnih odnosih in razpoloženj, ki se vrste v tekočih dialogih tega dela. Mislim pa, da je nesporazumom med partnerjema prevečkrat dovolil fortissime, okolju brez potrebe preglasni. Igra je tekla gladko in jasno.
Poglavitno breme predstave sta nosila igralca, ki sta nas mogla sama držati v pozornosti dve uri in pol. Seveda to je preprosto, živahno in resnično čustveno dekle, ki ve, kaj je ljubezen in kaj ni, ki jo išče, jo doživi, pa tudi zahteva in izgubi. In ker jo izgubi oziroma sploh ne najde, preživlja težke trenutke in dneve. Benkova ji je dala prikupno dekliško naravo. Njena igra je bila živahna in pristna, zelo naravna, toda z rahlimi trenutnimi zdrsljaji v banalnejši ton. Vendar je v celoti zgradila lep lik, s katerim je dokazala igralske sposobnosti, ki jih je pozdraviti.
Njenega ljubimca je predstavljal B. Kralj. Vloga tega mladega moža je dovolj komplicirana, ker je sestavljena iz pristnih in nepristnih elementov. Omenil sem že, da je osrednja problematika tega značaja v odnosu do žene nekako izmišljena in da jo je mogoče opravičiti samo s čudaštvom, ki ga je v tem človeku gotovo nekaj. B. Kralj se je intenzivno vživel v svojega junaka, ki ga je podal s čistim govorom in z živim temperamentom, morda celo za spoznanje pretemperamentno in nemara premajhno dozo letargične odsotnosti oziroma letargičnega čudaštva, ki bi se tej osebi kar dobro prileglo. V svoji koncepciji pa je bil dosleden in zanesljiv. Ta igralec je na dobri poti.
Lektorja tega besedila bi želel opozoriti, da se Slovenci seznanjamo drug z drugim, ne spoznavamo. Dva, ki sta se seznanila, pa se kasneje lahko tudi spoznata. Ravno tako Slovenci ne postajamo zreli, marveč zorimo in ne govorimo »kaj vem in kaj ne vem«, temveč »kaj vem in česa ne vem«. Z odra bi želeli slišati lep in pravilen jezik.
Ta predstava Male drame je ne oziraje se na literaturo res rezultat »zavzetega in poštenega dela vseh sodelujočih, zlasti obeh igralcev«, kakor pravi o nji režiser, kateremu moram glede tega pritegniti.
JOSIP VIDMAR
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Uprizoritve
- DVA NA GUGALNICI, Petan, 1965
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-06-4001-4100_3940