Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Adijo, lutke!

Matjaž Zajec, TT, 24. 7. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Ustanavljamo ukinjamo zopet ustanavljamo, ukinjamo... Lansko leto je Triglav-film skupaj s TT razpisal natečaj za scenarije lutkovnih filmov. V tem času je Triglav-film obnovil v krizi ukinjeni lutkovni oddelek in je hotel dobiti čim več scenarijev, izmed katerih bi lahko izbral najkvalitetnejše za snemanje. TT je z dobrohotno pozornostjo, ki jo je tej nameri posvetil, akcijo podprl in ji dal precejšnjo publiciteto. Na razpis v našem tedniku je prišlo 44 scenarijev. Uspeh razpisa je presegel vsa najbolj optimistična pričakovanja. Izid natečaja so objavili v dnevnem časopisju. Triglav-film, oziroma komisija za oceno scenarijev, je namreč začuda pozabil, da so bili razpis objavili v TT in nam niso sporočili rezultatov natečaja. S precejšnjo zamudo in po nekaj intervencijah jih objavljamo, kajti to smo našim bralcem naposled dolžni. NAGRADE 1. nagrada: DRUŽINSKA ROTACIJA (šifra 4691), avtor Slavko Krušnik, Ljubljana, Medvedova 21. 2. nagrada: POŠTARČKOVI SKRITI TALENTI (šifra SKICA), avtor podpis nečitljiv, naslova ni. 3. nagrada: JUGOFAUST (ŠIFRA ROGELJ), avtor Bogdan Babšek, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta II-11 a. Komisija je za odkup predlagala dva scenarija: a) MOJČINO ZDRAVILO (šifra 3230), avtor prosi, da se njegovo ime ne objavi. b) AVTOMATI (šifra AVTOMATI), avtor Marko Černič, Ljubljana, Ob Ljubljanici Blok II. Kljub temu da je nekaj scenarijev dobrih pa po njih ne bodo, vsaj v kratkem, pričeli snemati filmov. Triglav-film nima denarja in bo lutkovni oddelek baje spet razpustil. Na to, da bi opustili koprodukcije in usluge tujim partnerjem, za katerih finančni izid običajno vemo, niso niti pomislili. Rajši so se odrekli animiranemu lutkovnemu filmu. V Sloveniji ima lutkarstvo tradicijo. Z našimi lutkami smo dosegli že precej lepih uspehov. Veliko je strokovnjakov za to zvrst, ki še vedno čakajo svojih »pet minut«. Za lutkovne filme je doma in v svetu precejšnje zanimanje. Kvalitetni lutkovni filmi bodo vedno našli kupce. Prinašajo seveda manj deviz kot koprodukcije vendar pa so te devize bolj sigurne. Ukinjamo torej umetniško zvrst, ki smo jo negovali v Jugoslaviji samo v Sloveniji. Ukinjamo jo zato, ker smo denar zapravljali v nekomercialnih koprodukcijskih filmih. Sprašujem se, če je tako ukinjanje res le stvar podjetja? Mislim, da pri tem ne moremo in ne smemo stati ob strani. Edina baza za filmsko proizvodnjo, s katero Triglav-film razpolaga, je prav filmska tehnika za snemanje lutkovnih in animiranih filmov. Osnova torej je, primanjkuje le denarja, s katerim bi lahko pričeli snemati. Za lutkovne filme je zanimanje tudi v trgovskih podjetjih, zanje bi lutke uspešno delale reklamo. Toda. Cena lutkovnega filma ni visoka. Iz razgovora s črtom Škodlarjem, vodjo lutkovnega oddelka pri Triglav-filmu, sem zvedel, da dnevno lahko posnamejo minuto animiranega filma, če nimajo že prej postavljene scene. Svoj sedem minutni film »Jutro, jezero, večer v Anecyju« je posnel v šestih efektivnih dneh in je stal le dva milijona in pol. Prav ta film je na festivalu v Annecyju vzbudil precejšnje zanimanje, posebno med sodelavci Walta Disneya. Zelo ugodno so ga ocenili tudi na pariškem eksperimentalnem TV centru. V Franciji so ga dvakrat odkupili. Letos sta bila posneta v Triglavovih lutkovnih ateljejih dva filma: celovečerna lutkovna predstava »Zvezdica Zaspanka« in Škodlarjev animiran film »Jutro, jezero, večer v Annecyju«. »Zvezdico Zaspanko« so posneli v sodelovanju z ljubljanskim Marionetnim gledališčem, pobudo je dal direktor tega gledališča. Film je posneta lutkovna predstava. Je prav prijetna pravljica za otroke, vendar filmsko čisto nič več. »Jutro, jezero, večer v Annecyju« je nov in zanimiv. Gre za čisto nov poizkus snemanja filma, ki ima namesto scenarija glasbeno partituro. Glasbo je skomponiral Janez Gregorc. Na platnu se v ritmu glasbe gibljejo liki, ki simbolizirajo inštrumente. Kamera je statična, v sliko vnašajo ritem le premikajoči se inštrumenti. Montaža, kot osnovni filmski izraz, je zanemarjena. To filmu ne škoduje, napravi ga le še bolj enkratnega in izvirnega, ne da bi filmska umetnost pri tem karkoli izgubila. Ves film je ena, sama impresija glasbe in slike, ki mora gledalcu izsiliti določen odnos in občutja. K res izvirnemu filmskemu izrazu je poleg črta Škodlarja prispevala celotna ekipa. Film je plod dolgega in studioznega dela in je brez dvoma nov kamen v zgradbi naše filmske umetnosti. MATJAŽ ZAJEC

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.