Miroslav Krleža: Na robu pameti
V. Predan, Ljubljanski dnevnik, 16. 6. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Miroslav Krleža: Na robu pameti
Ko sem včeraj po prvih dveh predstavah Jugoslovanskega dramskega gledališča moral pisati o neizpolnjenem pričakovanju, sem hkrati izrazil upanje, da utegneta nadaljnji dve uprizoritvi ta nerazveseljivi vtis popraviti. Sinočnja uprizoritev dramatizacije znanega Krleževega romana Na robu pameti je napoved potrdila. Ne gre prezreti, da je ta predstava ovenčana ne le z mnogimi superlativnimi ocenami že od premiere, marveč je s tremi nagradami lanskoletnih gledaliških iger v Novem Sadu prejela tudi zasluženo uradno priznanje. Ker sem imel priložnost to zanimivo delo videti že na Sterijinem pozorju, naj tokrat le vnovič ponovim: umetniška vrednost in odrska sugestivnost se vse do sinoči niti malo nista osuli.
Literarna kritika je, ocenjujoč Krleževa nedramska dela, pogostoma po pravici ugotavljala, da tudi njegovi prozni spisi vsebujejo domala enak delež dramskega patosa, kot ga poznamo iz odrskih besedil tega še zmerom živega in aktualnega pisatelja. Med proznimi teksti je te dramatične prvine zaslediti zlasti v Hrvatskem bogu Marsu, v Vrnitvi Filipa Latinovicza in v romanu Na robu pameti. Menim, da je dramatizacija Vere Crvenčanin ohranila vse bistvene idejne in izrazne lastnosti Krleževe prozne izpovedi, hkrati pa je tudi v dramatičnem in dramaturškem pogledu dovolj razumno razgibala dialoge, konflikte, prepletajoč esejistične monologe in vezna besedila s situacijami, ki vanje prihaja glavni junak romana. Avtorica dramatizacije je iz kaleidoskopa figur našega meščanskega liliputa v ostrih epizodah predstavila tisti značilni, razčlovečeni prerez »družbene elite«, ki ga Krleža sicer riše nadrobneje in nazorneje, vendar je tudi v tem obsegu ohranjena ostra jedkanica moralne korupcije, blodnjaka družbene laži, kriminalitete, snobizma in perverznosti, ki anonimnega doktorja primorajo, da se jim upre in jim sname masko.
Režiser Mata Milošević je ustvaril nenavadno reliefno in dinamično predstavo, v kateri je moralno izprijeni meščanski liliput dobil sicer poteze ostre groteskne stilizacije, njegov razkrinkovalec pa uporniške, tople, človeško prizadete barve občutljivega intelektualca. S takšnim konceptom se režiserju ni posrečilo le učinkovito zjasniti in izostriti avtorjeve idejne izpovedi, marveč je tudi gledališkemu izrazu vtisnil poteze sodobne odrske kreativnosti. Režiser je za kolekcijo grotesknih tipov Na robu pameti izbral najmočnejše ustvarjalce Jugoslovanskega dramskega gledališča in čeravno se je primerilo, da stilni imenovalec posameznih kreacij ni bil skoz in skoz enoten razpet je bil od, denimo, daumierovske karikature prek naturalistične tipologije do ekspresivne realistične igre, je uprizoritev živela kot dovolj studiozen odrski organizem.
Poleg nedvoumnega režiserjevega deleža, poleg mnogih mojstrskih miniatur in krokijev velja vsa pozornost interpretu osrednje vloge, nekdanjemu pravnemu zastopniku direktorja Domčinskega, ki ga je z enkratno sugestivnostjo izoblikoval igralec Ljuba Tadić. To je bila resnično velika kreacija, zasnovana v bogato niansiranem razponu od zbrane razumske in intelektualne mirnosti do živčne, ekspresivne, človeško intimno vznesene občutljivosti. Tadićeva čustvena moč, ki je odsevala nenavadno moderno igralsko senzibilnost, je žarela v vseh izraznih sredstvih, v gestiki, mimiki in zlasti v igri izrazitih igralčevih oči. Domala vse druge kreacije so morale ostati v Tadićevi senci, vendar so se kot ostri groteskni ali karikaturni krokiji impresivno vključevale v celotno uprizoritveno podobo.
Ljubljanska publika je to kvalitetno predstavo beograjskih umetnikov sprejela z iskrenim navdušenjem.
V. PREDAN
24. KOLO LOTA
V 24. kolu lota so bile izžrebane naslednje številke: 7, 9, 10, 25, 28, 33 in dodatna številka 32.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Osebe
- Miroslav Krleža
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-06-4101-4200_4136