Pozdrav beograjskim umetnikom
Josip Vidmar, Delo, 18. 6. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
POZDRAV BEOGRAJSKIM UMETNIKOM
»Jugoslovansko dramsko gledališče nam je pokazalo tri lepe predstave in vrsto odličnih igralskih kreacij... Ostalo nam bo v najlepšem spominu.<< Tako se glasi zaključna beseda po tretjem in zadnjem večeru gostovanja, ko so beograjski umetniki v ljubljanski Drami zaigrali Shawovo komedijo »Nikoli ne veš«<.
Foto: Leon Dolinšek
Gledališče
G. Bernard Shaw: Nikoli ne veš
Tretji večer gostovanja Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda
Ta komedija, spisana leta 1896, spada v ciklus »prijaznih iger« duhovitega Irca. Sam pravi o svojem delu: »Ravnatelji zahtevajo modne komedije za odre v West Endu. Ni mi bilo težko ustreči njihovim zahtevam, ker sem svoje igre zmeraj pisal v konvencionalni komedijski obliki. Razen tega sem daleč od tega, da ne bi razumel želje občinstva, ki ima najrajši zabavo, modne obleke, malce muzike in ki rado gleda, kako člani višjih krogov jedo, pijejo, pri čemer jim po možnosti streže kak zabaven natakar. Velikokrat sem želel pokazati, kako drama lahko vse to humanizira in kako vse to v nepravih rokah spet lahko dehumanizira dramo.« Kakor je videti iz teh besed in iz teksta samega, ta igra nima posebnih pretenzij in spada v tem pogledu med dela G. B. Shawa, ki bi jih lahko imenovali izjemno krotka. Vendar ima svoje odlike. V zaplet komedije, ki ni posebno nov, je G. B. Shaw uvrstil niz novih in na svež način podanih oseb med katerimi poteka živahna in prikupna zgodba, ki vodi v nekoliko sramežljivo priznan happy end. Pri tem stvar vendarle ni čisto brez satirične osti, ki se v nji še sorazmerno dobrodušno obrača zoper žensko emancipacijo, pa tudi zoper ozkosrčno angleško starokopitnost.
Režiser dela je M. Belović, ki je igro vodil smiselno in živahno, ji dal izvrsten temelj in pravo komedijsko lahkotnost. Predstava je bila uglajena in elegantna, k čemur sta veliko prispevala tudi scenograf P. Pasić in kostumograf M. Glišić.
Vse potrebno za uspeh tega simpatičnega dela storili tudi igralci, ki so vsi odigrali svoje vloge živahno in veselo. R. Ferari je igrala samozavestno in majestetno borko za žensko enakopravnost, z odlično vzvišenostjo, vendar ji je znala dati v pravih trenutkih tudi tople človeške in celo ženske nianse. Točen in lep lik. S posebnim čarom razpolaga v vlogi Glorie I. Kolesar, ki je tako prikupno omahovala med ljubeznijo na prvi pogled in materino doktrino o odnosih med obema spoloma. Živahen in neodjenljivo vesel ter komaj še dopustno prostodušen par sestre in brata sta bila R. Durićin in N. Simić. Enfants terribles. Bila sta svežina tega večera. B. Pleša je igral ljubimca Valentina. Bil je zaljubljen, pretkan in zmeden, kakor je treba, morda samo malce težak. Vendar je svojo nalogo opravil z bravuro in žel zanjo priznanje. Starega čemernega zakrknjenca, ki se v drugem delu komedije nekako nepričakovano hitro otaja, je s humorjem odigral D. Dubajić. Dobro figuro advokata in suhoparnega pedanta je podal S. Simić. Hvaležna in skoraj ganljiva je v tej igri vloga »zabavnega natakarja«. Igral ga je z vso potrebno diskrecijo in uglajeno uslužnostjo V. Starčić. Njegovega sina, znamenitega pravnika, ki s suverenim intelektom rešuje zapletene odnose v tem družinskem klobčiču, je podal J. Vojnović s pravo samozavestjo in sigurnostjo, ki sta bili prepričevalni. Sobarica je bila Lj. Ristić.
So komedijo, ki je preprosto zabavna, ne da bi bila le za trenutek banalna, in z njeno izvrstno uprizoritvijo se je Jugoslovansko dramsko gledališče poslovilo od nas. Pokazalo nam je tri lepe predstave in vrsto odličnih igralskih kreacij. Pokazalo pa nam je tudi dober repertoarni okus. Gostovanje tega gledališča je bilo vsekakor obogatitev. Ostalo nam bo v najlepšem spominu.
JOSIP VIDMAR
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Gostovanja
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-06-4101-4200_4162