Vesnini filmi za letošnje leto
Mladina, 19. 6. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
VESNINI FILMI ZA LETOŠNJE LETO
Distribucijsko podjetje Vesna film je sestavilo izbor filmov, ki jih namerava v letošnjem letu posredovati kinematografom širom Jugoslavije. Navkljub mnogim težavam si je tudi tokrat prizadevalo izbrati kar najboljše filme; saj je znano, da je kvaliteten izbor že dolga leta osnovno vodilo njegove repertoarne politike.
Izmed italijanskih filmov bomo letos gledali v distribuciji Vesne filma film »Omicron«, film mladega režiserja Uga Gregorettija, ki se je leta 1963. na festivalu v Benetkah predstavil s svojim prvim celovečernim filmom. Ta duhovita in bridka satira na družbene razmere, posebno še na odnose v industrijsko razvitem okolju mesta Torina, je doživela ugoden sprejem ne samo zato, ker je dobro filmsko delo, temveč tudi zato, ker je v zvrsti fantastičnega filma prinesla nove možnosti. Gregoretti je uporabil fantastično zgodbo o prihodu neznanega bitja s planeta Ultra, da bi laže kot hudomušni opazovalec pokazal življenje delavcev v neki torinski tovarni. Ta podoba pa ni samo smešna in ali žalostna; v njej je tudi mnogo kritičnega duha, ki vodi misel dela do skoraj ahunan sallisles hitin panzanija je prane ta Ultra si z vsemi silami prizadeva, da bi odšlo z zemlje, saj je prišlo do naslednje ugotovitve: »Če so zemljani postali sužnji, so tega prav gotovo sami krivi.« Glavno vlogo igra Renato Salvatori.
Naslednji celovečerni film italijanske produkcije bo nagrajenec iz lanskoletnega Cannesa, Germijev »Zapeljana in zapuščena«. Po velikem uspehu svojega filma »Ločitev po italijansko« je režiser Pietro Germi znova segel po tematiki italijanskega juga in si izbral za osrednji problem vprašanje položaja ženske v zaostalem okolju Sicilije. V temačni in grenki tragikomični satiri nam pokaže žalostno življenje lepega dekleta, ki jo zapelje neumen, toda častihlepen sosed. Toda navkljub očetu, družini in vsemù kraju se dekle upre poroki. Vendar to ni rešitev: dekle mora kloniti in se za vse življenje zvezati s svojim osovraženim zapeljivcem. V glavnih vlogah nastopajo Stefania Sandrelli, Saro Urzi in Aldo Puglisi.
»Bubovo dekle« je zgodba o mladem partizanskem junaku, ki se vrne kmalu po vojni v Toscano, da DI sporoCH Mari zalostno smrti njenega polbrata, ki so ga ustrelili Nemci. Tu se začenja ljubezenska drama partizana Buba in lepe Mare v dneh po zadnji vojni. Film je posnet po znanem romanu Carla Cassole, režiral ga je Luigi Comencini, v glavnih vlogah pa nastopata Claudia Cardinale in Georges Chakiris.
»Družinska kronika« Valeria Zurlinija in po romanu Vasca Pratolinija je prejel leta 1962. v Benetkah Zlatega leva kot najboljši film leta. Zgodba pripoveduje o mladem novinarju Enricu, ki si prizadeva, takoj ob koncu zadnje vojne, rešiti življenje svojemu mlajšemu bratu Ferrucciu. Ob iskanju pomoči za bolnega brata, se neozdravljivo pred nami odvija nekdanje nesrečno življenje obeh bratov v pomanjkanju, bedi in iskanju človečnosti v obdobju fašizma. V glavnih vlogah nastopajo Marcello Mastroianni, Jacques Perrin, Silvie, Valeria Ciangottini.
»Roke nad mestom« Francesca Rosija je bil najpomembnejši film italijanske proizvodnje leta 1963. Dobil je tudi visoko priznanje: Zlatega leva na beneškem festivalu.
Ou ameriskin mov naj najprej omenimo »Sojenje v Nürnbergu« režiserja Stanleya Kramerja. Film je bil nagrajen na mnogih mednarodnih manifestacijah (igralec Maximilian Schell je prejel Oscarja). Zadeva ob najbolj občutljivi del »nemškega« povojnega vprašanja: kako soditi in presoditi krivdo vojnih zločincev, ki so med zadnjo vojno zakrivili množične umore in grozljive zločine, pa so zdaj, po končani vojni, ostali kot predstavniki poraženega nacističnega režima pred sodiščem z večnim in trdovratnim zagovorom, da so izvrševali samo ukaze. To globoko moralno vprašanje razrešuje Kramerjevo delo z napetim in dramatičnim sojenjem nacističnih zločincev, ki so skovali zakone in jih izrabljali za najhujše zločine v zgodovini človeštva.
»Dr. Jerryjev čarobni napoj«. Jerry Lewis se je prav s tem filmom uvrstil med vrhunske filmske komike. Kot popoln avtor (producent, scenarist, režiser in igralec) je ustvaril svet, kjer se burleska srečuje s komedijo in kjer se absurdna komika dopolnjuje z bridko kritiko družbe. Tako je nastal film, ki ima izredne vrednote: ugaja namreč vsem gledalcem, bodisi zaradi svojega duhovitega humorja in akcije, bodisi zaradi igrive burlesknosti in kritike naše civilizacije.
»Amerika, Amerika« Elie Kazana, ki v filmu pravi o sebi takole: »Po rodu sem Grk, ob rojstvu sem bil Turek, Američan pa sem postal zato, ker se je moj stric odpravil na to dolgo pot.« Film je namreč posvečen Kazanovim spominom stričeva doživetja, ki se je pred mnogimi leti odselil v Ameriko. Kazanov stric je bil najstarejši sin siromašne grške družine. Njihovo vas so na koncu prejšnjega stoletja okupirali Turki. Večina Grkov in Armencev si je želela svobode, zato so se na skrivnih sestankih sestajali in pripravljali revolucijo ter upor proti okupatorju. Toda stric si je vedno želel odpotovati v Ameriko, v deželo, o kateri so pripovedovali, da je obljubljena za vsakogar, ki si želi svobode in dela. Glavne vloge igrajo: Stathis Giallelis, Linda Marsh in Katherine Balfour.
Še dva pomembna ameriška filma bomo imeli priliko letos videti: »Upornika brez razloga« z Jamesom Deanom v glavni vlogi in »Davida in Lizo« doslej neznanega režiserja Franka Perryja. Prvi film je delo režiserja Nicholasa Raya in pogumno obravnava problem sodobne mladine, posebej še odnosov mladih do staršev. Film nam pripoveduje o Jimu, ki ima večne spore s svojo oblastno materjo in neodločnim očetom, o Judy, ki pri starših vedno naleti na nerazumevanje in o Platou, sinu ločenih staršev, ki je prepuščen le domači služinčadi. Vsi trije se vedno družijo s skupino, ki jo vodi Buzz. Zaradi njihove objestnosti in želji po razkazovanju poguma se na enem nočnih shodov zgodi nesreča: Buzz se smrtno ponesreči. Vmeša se policija in drama mladih ljudi se začne. »David in Liza« pa je nenavadna ljubezenska melodrama: v nekem sanatoriju za duševno bolne se srečata čudaški David, sin bogatih staršev, ki zaničuje ves svet okoli sebe ter zapuščena Liza, lepo dekle, ki še vedno živi v otroških sanjah. Med njima se rodi nežna ljubezen ob kateri oba najdeta razumevanje za soljudi in svet, ki ju obdaja. Film je leta 1962. dobil v Benetkah prvo nagrado kot prvenec novega režiserja, na festivalu v San Franciscu istega leta pa sta oba glavna igralca Keir Dullea in Janet Margolin dobila nagradi za najboljši vlogi.
Seveda ne smemo pozabiti »My Fair Lady«. Tudi to bomo, zahvaljujoč Vesna filmu, videli.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV
- Osebe
- Ugo Vicich
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-06-4101-4200_4203-4204