Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

V novo sezono bistveno oslabljeni?

Drago Hribar, Delo, 25. 6. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
V novo sezono bistveno oslabljeni? Problemi predvsem personalni – celjskega gledališča Morda je preuranjeno že na zaključku sezone govoriti o prihodnji sezoni, vendar je nekaj razlogov, ki to opravičujejo. V zadnjem času so namreč v Celju znova oživele stare govorice o tem, da bodo gledališče ukinili ali da je vsaj pred razsulom. Takšnim domnevam je bržkone botrovala pač zamisel, po kateri naj bi se osrednja celjska medobčinska kulturna ustanova z ukinitvijo okraja znašla v nerešljivih finančnih težavah. V resnici težave sicer obstajajo, vendar niso ne nerešljive ne nove, pa tudi ne večje ne manjše od tistih, v katerih je bilo gledališče in z njim kulturne ustanove sploh že poprej. Potem ko je za letošnje leto prevzela materialne obveznosti do SLG celjska občinska skupščina in si bodo prihodnje leto – po dogovoru – razdelile »breme« še ostale občine bivšega okraja, pravzaprav ni bojazni, da bi bil obstoj ustanove ogrožen. Še zlasti ne, ker so tudi družbeno politične organizacije enotne v tem, da je treba gledališče ohraniti, saj pomeni nepogrešljiv del v kompleksu celjske kulture. Vtem ko je torej finančni položaj gledališča rešen, pa se nenadoma odpira vprašanje njegove umetniške eksistence v smislu tiste tradicije, ki je kolektivu prinesla dokaj solidno afirmacijo tako v ožjem kakor širšem merilu. Iz SLG namreč odhajajo upravnik Bruno Hartman, režiser Branko Gombač ter igralca Janez Škof in Volodja Peer. Pojav fluktuacije v gledaliških sferah sicer ni nič nenavadnega, vendar vsiljuje določene pomisleke prav zaradi dejstva, ker ga srečujemo v Celju tudi na drugih kulturnih področjih. Kje so vzroki? Kakor meni upravnik SLG Bruno Hartman sam, gre v konkretnem primeru za vprašanja umetniške narave, a še posebej za specifičen položaj igralca, ki se mu v večjih središčih odpirajo boljše možnosti. Nastopanje na deskah igralcu še ne pomeni vse, zlasti če se na koncu predstave znajde na trdih tleh neurejenih razmer, bodisi zunaj gledališča, bodisi celo v gledališki hiši sami. Okoliščina, da prebivajo nekateri igralci po garderobah, namreč ni naletela na pričakovano voljo za pomoč; zdaj bodo to sicer uredili, toda še vedno z vprašanjem: če bi prišli novi igralci, kam z njimi? V letošnji sicer kvalitetno uspešni sezoni so se razen tega porajala različna pojmovanja gledališča, zlasti posameznih interpretacij, kar ni prispevalo k homogenosti ansambla. V splošnem so za fluktuacijo gledaliških delavcev odločilni njihovi življenjski pogoji, ki pa bi jih lahko ustrezno uredili s tem, da bi igralce pokrajinskih gledališč izenačili z igralci v večjih središčih. Po izjavi Bruna Hartmana si celjska občina v tej smeri prizadeva, vendar so dohodki ponekod vselej korak pred njo. Po njegovem mnenju takšna povsem naravna in zakonita drobitev gledaliških sil sicer ne more biti dobra, sprijazniti pa se je navsezadnje s tem, da na Slovenskem pač ni mogoče, da bi imeli veliko kvalitetnih teatrov. Ali obeta to z drugo besedo zastoj v celjski gledališki kulturi? Delno in začasno gotovo, kajti ne kaže, da bi mogli igralce, ki odhajajo, enakovredno nadomestiti. Ta okoliščina seveda ni spodbudna, še manj v času, ko zanimanje za gostovanja SLG rase. Tako naj bi v novi sezoni pomnožili gostovanja v Pomurju, Novem mestu, Slovenski Bistrici, Trbovljah itd. Gledališče, ki šteje vsega 17 igralcev, je v pretekli sezoni uprizorilo 211 predstav, od tega 146 v Celju. Maloštevilnemu ansamblu so manjkali vsaj še trije igralci, vtem ko naj bi jih bilo po sedemletnem načrtu čez dve leti 25. Po planu... Plan najbrž ni predvideval, da bodo postavke že dve leti prej porušene v osnovi v dramaturgiji in režiji, kajpak na škodo umetniške fiziognomije gledališča. Vprašanje kadrovske zasedbe je potemtakem povsem odprto in glede na konkretne razmere očitno ne obeta ugodnih rešitev. DRAGO HRIBAR

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.