Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Prosvetna društva v občini Velenje

M. Švajncer, Večer, 28. 6. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Prosvetna društva v občini Velenje NAJVEČ MOŽNOSTI ZA DELO IMA SVOBODA VELENJE • V ODROČNIH KRAJIH JE KULTURNA VZGOJA ŠE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE Najmočnejše prosvetno društvo v velenjski občini je DPD Svoboda Velenje, ki ima ustrezne prostore in opremo ter je razširilo svoje delo na vsa torišča društvenega življenja, na gledališki amaterizem, klubsko dejavnost, estetsko vzgojo, izobraževanje, filmsko vzgojo in filmsko gledališče, na prirejanje zabavnih prireditev in na urejanje gostovanj celjskega gledališča ter drugih umetniških skupin. Lani je društvo pripravilo 179 svojih in 36 tujih prireditev, ki jih je obiskalo 35.605 ljudi. Če prištejemo še filmske predstave, je bilo v organizaciji velenjske Svobode 644 prireditev s 142.855 obiskovalci. Podatki o delu društva letos bodo približno enaki. Kakor imajo kopico težav društva, ki delujejo brez primernih prostorov, tako imajo težave tudi v Velenju, kjer je lepe in sodobno urejene prostore treba vzdrževati. Za obsežno dejavnost Svobode in funkcionalnost kulturnega doma so potrebni redno in občasno zaposleni ljudje. Sredstva za te izdatke, ki izvirajo pretežno iz že obdavčenega osebnega dohodka velenjskih kolektivov, so ponovno podvržena družbenim obveznostim, kar pomeni, da je dinar za amatersko kulturno delo dvakrat obdavčen. Elektriko v kulturnem domu plačuje društvo dražje kot gospodarstvo. Pri tem pa ni nihče zajamčil društvu rednih sredstev za vzdrževanje doma. Za uresničitev letošnjega delovnega programa bi velenjska Svoboda potrebovala 7 milijonov dinarjev, za redno vzdrževanje in čiščenje kulturnega doma pa 3 milijone. S svojim delom in svojimi denarnimi viri nameravajo zbrati 5,720.133 dinarjev dohodka; potrebovali bi še 4,429.800 dinarjev dotacije. Pri Svobodi Šoštanj delujejo dramska skupina, moški in ženski pevski zbor, godba na pihala, zabavni orkester Elektra in likovna skupina. Godba na pihala zaradi pomanjkanja sredstev v glavnem le še životari. Lani je bil urejen klub SZDL, ki je na voljo tudi prosvetnemu društvu. DPD Svoboda sodeluje pri prirejanju likovnih razstav in je pomagala ustanoviti Napotnikovo galerijo. Za izvedbo letošnjega programa bi društvo potrebovalo 2,850.000 dinarjev. Sami bodo zbrali 1,065.000 dinarjev, drugo pa naj bi prispevali tisti, ki jim je naložena odgovornost za kulturno življenje v občini. DENARNE TEŽAVE SVOBODE PESJE Dom Svobode v Pesju je bil zgrajen leta 1947 s prostovoljnim delom in ga uporabljajo vse organizacije v kraju. S podaljšanjem dvorane leta 1953 so pridobili nov oder. V prizidku, ki so ga zgradili pred nekaj leti, so uredili garderobe. Dom je najprej uporabljala kmetijska zadruga, pozneje krajevna organizacija Zveze borcev, leta 1957 ga je prevzelo DID Svoboda. Ves ta čas upravljavci niso prejeli nobenih sredstev za vzdrževanje doma in poslopje je začelo propadati. Dvorana je potrebna obnove, nujna so popravila električne napeljave, strehe in pročelja; v dvorani ni dovolj stolov itd. Društvo nima denarja, da bi lahko primerno uredilo zunanjost doma in njegove prostore. Navsezadnje to tudi ni njegova naloga. Vzdrževanje domov sodi pod komunalno dejavnost in tudi v manjših krajih bi morali to upoštevati. Svoboda Pesje ima pevce, a nima pevovodje. Delavna je dramska skupina, toda režiser prihaja iz Velenja. Vodstvo društva se vedno znova ukvarja z gmotnimi vprašanji, to pa med drugim vpliva na to, da njegova osnovna naloga ostaja znatno neizpolnjena. PREMALO ZANIMIVIH KNJIG Prosvetno društvo v Šmartnem ob Paki ima dramsko skupino, knjižnico, lutkovno in klubsko sekcijo ter zabavno skupino Srnica. Dramska skupina prireja poleg gledaliških predstav tudi vesele večere. Uveljavljanje klubskega življenja lani ni dalo zadovoljivih sadov, saj društvo nima lastnih prostorov in gostuje v domu TVD Partizan. V Šmartnem čutijo živo potrebo po boljši ureditvi knjižnice. Čeprav ima knjižnica sorazmerno precej knjig 1118 izvodov - je med njimi vse premalo takih, ki jih ljudje radi berejo. Redno prihaja po knjige 218 bralcev, vendar si sposojajo v glavnem le okrog 350 leposlovnih in 200 knjig za mladino, medtem ko so druge zastarele in bi jih kazalo izločiti. Na vprašanje, kje dobiti denar za nove leposlovne in poljudno znanstvene knjige, v Šmartnem ob Paki in v mnogih drugih krajih ne vedo odgovora. HOTELI SO IMETI KLUB Prosvetno društvo Topolšica ima pet sekcij, a je njihovo delo samo občasno in je zato v življenju kraja in zdravilišča društveno delo komaj čutiti. Delavna je knjižnica, ki ima 800 knjig in je odprta vsak ponedeljek. Mladina je pokazala veliko zavzetosti pri ustanavljanju kluba, toda zanos se je kmalu polegel, že po desetih klubskih večerih, ki jih ni nihče ustrezno podprl, in danes klub ni to, kar so pričakovali: središče kulturnega življenja, estetske vzgoje in družabnega življenja Topolščice. Izkušnje kažejo, da za razvijanje klubskega življenja ni dovolj samo zanos, marveč je potrebno tudi mnogo vztrajnosti in seveda povezave z občani. PRIREJAJO PREDVSEM PROSLAVE Dokaj vztrajnosti kažejo člani prosvetnega društva Lokovica. V kraju ni šole ne učiteljev, naselja so majhna in oddaljena drugo od drugega. Društvo gostuje v zadružnem domu, kjer je dvorana z urejenim odrom in z garderobo, ki bi jo morali popraviti. Knjižnica ima malo knjig, a še te so zastarele. Za nove že več let nimajo denarja, čeprav bi prav knjige lahko opravile pomembno delo pri kulturni vzgoji človeka. Občinski svet Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Velenju ima natančen pregled nad delom društev. V svojem programu je predvidel izdatno strokovno pomoč tistim društvom, ki so bila do sedaj vse preveč prepuščena samim sebi in svoji iznajdljivosti ali mrtvilu. Toda težav, ki so se nabirale že nekaj let, nikakor ne bo mogoče odstraniti v letu ali dveh. In še nekaj je vmes: če bi občinski svet hotel pomagati društvom vsaj pri ureditvi njihovih nepoklicnih knjižnic in prostorov, kjer bi se zbirali občani, bi morali imeti več plačanih ljudi in več denarja. Pogled na Velenje Večina njenih prireditev so proslave. Podobno je v Paki pri Velenju, kjer prosvetno društvo prav tako pripravlja proslave ob državnih praznikih in le tu in tam priredi kako igro; to pa ni čudno, saj gostuje v osnovni šoli in nima opremljenega odra. Prosvetno društvo Bele vode deluje na najbolj odročnem in višinskem območju velenjske občine. Prireja proslave in gledališke igre. Prostore ima v novi šoli, kjer je tudi knjižnica s skromno knjižno zalogo. Taki kraji, kot so Bele vode, bi morali imeti zlasti urejene in primerno založene knjižnice. Pri Belih vodah je padel pesnik Kajuh. Če bi vsi, ki častijo njegov spomin in se ga spominjajo ob raznih obletnicah, prispevali za knjižnico v tem odmaknjenem kraju vsaj po eno knjigo, bi ljudje tod okrog v zimskih mesecih več in raje brali. Prosvetno društvo Šentilj, ki se je ukvarjalo predvsem z dramsko dejavnostjo, le še životari. Ima svoj dom, ki so ga znatna sredstva obvarovala pred razpadanjem, a je še vedno potreben popravila. Ima tudi urejene klubske prostore, nima pa urejenega klubskega življenja. Za letošnjo sezono društvo sploh ni izdelalo programa. DOBRE VOLJE NE MANJKA, TODA... Delavni ljudje Velenja sicer z razumevanjem prispevajo za kulturo, vendar predvsem za kulturno rast domačega mesta. Kulturno življenje v manjših in posebno še v odročnih krajih pa je tudi v velenjski občini zapleteno in v glavnem nerešeno vprašanje. M. Švajncer

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-06-4101-4200_4393-4394
Javi napako na oder@slogi.si.