Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Zrelostna preizkušnja velikega obsega

Jože Bohinc, Ljubljanski dnevnik, 10. 7. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Ob zaključku kongresa PEN na Bledu ZRELOSTNA PREIZKUŠNJA VELIKEGA OBSEGA Na Bledu so v sredo opoldne slovesno zaključili veliko 33. mednarodno srečanje pisateljev. Zadnje besede govornikov so izzvenele v duhu sožitja in miroljubnega sodelovanja med narodi vseh dežel, ras in pripadnosti. Te misli, ki so že postale geslo vsega svobodoljubnega sveta v boju proti vojni in nasilju, so se spet najbolj krepko in prepričljivo izrazile v Prešernovih verzih znamenite Zdravljice, ki je še vedno tako aktualna in resnična dandanes kot nekdaj. Značilni verzi: da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak, so imeli poseben pomen prav v trenutku, ko so udeležencem prebrali resolucijo, ki je obsodila preganjanje pisateljev in drugih svobodoljubov v današnji Frankovi Španiji in Portugalski. V resoluciji je bila izrečena odločna obsodba mračnega in najbolj nazadnjaškega režima v teh dveh deželah. Prav tako resnično potrditev so doživeli Prešernovi verzi v protestnem pismu, ki sta ga predložila kongresu gvatemalski pisatelj Miguel Asturias in znameniti čilski pesnik Pablo Neruda in z njim izrekla oster protest do nasilja v Dominikani in do ravnanja z bivšim predsednikom in pisateljem Juanom Boschom. O BOJU VIETNAMSKEGA LJUDSTVA Na delovnem dopoldanskem srečanju se je zvrstilo več govornikov, med njimi tudi nekateri naši pisatelji. Osnovni moto kongresa: sodelovanje med duhovnimi in ustvarjalnimi silami vseh kontinentov, je dobil močno potrditev ob branju govora vietnamskega delegata, ki je v imenu boja osvobodilnih sil izrazil željo po miru in hkrati odpor proti agresiji in pritisku imperialističnih velesil. Delegat iz Vietnama je izrazil tudi hvaležnost do moralne podpore in simpatij, ki jih gojijo jugoslovanski narodi do pravičnega boja vietnamskega ljudstva. ZAKLJUČNE BESEDE OBEH PREDSEDNIKOV Opoldne se je začela zaključna seja. Med drugimi sta govorila tudi bivši predsednik mednarodne PEN organizacije Victor van Vriesland in novoizvoljeni predsednik Arthur Miller. Prvi je z zadovoljstvom ugotavljal, da je kongres uspel, izrekel pa je tudi priznanje gostoljubnim in dobrim organizatorjem. Miller pa je poudaril potrebo po enotnem sodelovanju v prihodnje. Zahvalil se je jugoslovanskim gostiteljem. Zaključno besedo pa je povzel Matej Bor. PRIZNANJE KULTURNI RASTI MALEGA NARODA Ko sklepamo tem avtoritativnem srečanju duhovnih ustvarjalcev z vsega sveta, naj omenimo uspešno vlogo, ki so jo pri organizaciji in vodenju kongresa opravili predstavniki slovenskega centra PEN v Ljubljani. Vendar ne samo v organizacijskem, marveč tudi v vsebinskem pogledu so prispevali dobršen del k uspehu kongresa. Nekateri slovenski udeleženci, med njimi zlasti Matej Bor, so govorili o kulturni dediščini malega naroda in o njegovem dolgotrajnem in krčevitem boju za narodnostni obstoj in za oblikovanje duhovne in nacionalne podobe naroda. SVET POTREBUJE LJUDI, KI ČUTIJO Z VSEM ČLOVEŠTVOM Nekajkrat so na kongresu poudarili pomen sovjetskih pisateljev, ki so to pot prvič v zgodovini združenja aktivno sodelovali na mednarodnem pisateljskem srečanju. Posebej pomembne so bile besede sovjetskega pisatelja LEONIDA LEONOVA na ponedeljkovem zasedanju. Opozoril je na nekatere značilnosti v odnosih med Vzhodom in Zahodom ter ugotovil nezadostno poznavanje dejanskih razmer in resničnega življenja v socialističnih deželah. V nekaj klenih in slikovitih stavkih je orisal deželo, »ki je našla nove kvalitete za stare tradicije, povezujoč staro in novo, in je doživela nekaj žalostnih epizod v svoji nedavni zgodovini.« Ko je govoril o znanosti, ki je odkrila resnično velike stvari, je opozoril na nevarnost brezumnja in nerazsodnosti: »Čudo v rokah egoista je hujše od dinamita. Take možnosti bi smeli zaupati samo čistim rokam.« Ostro je tudi obsodil to nerazsodnost in brezumnost. Na vse zbrane pisatelje je naslovil tele besede: »Mislim, da svet danes ne potrebuje v prvi vrsti generalov, temveč ljudi velikega srca, ki lahko čutijo z vsem človeštvom.« SLOKI DRŽAVLJAN Z ZAPADA Zelo zanimiva osebnost na kongresu pa je bil sloviti ameriški pisatelj in dramatik Arthur Miller. S svojim odločnim nastopom, z odprto svobodomiselno in nepomirljivo naravo ter z ustvarjalnim nemirnim duhom. S takimi lastnostmi je povsod zbujal spoštovanje in simpatije ter pozornost pa naj bo to v enakopravni debati na kongresu ali za okroglo mizo, ali pa v pogovorih koderkoli se je pojavil, pa čeprav na blejskih ulicah. Tudi ljudje, ki so mimogrede opazovali osebnosti in dogajanja bodisi po kuloarjih ali na ulici, se bodo še dolgo spominjali visoke vzravnane postave s hitro in sunkovito hojo, z odločnim sokoljim pogledom in z naglimi kretnjami. Navale novinarjev in fotografov, prebivalcev hotelov in drugih radovednežev je sloki in nemirni državljan iz Amerike prenašal mirno in hladnokrvno, odgovarjal pa je vedno razsodno in lakonsko. IN KONČNI VTIS! Udeleženci, pisatelji, pesniki, dramatiki in novelisti so bili s prejemom na Bledu, s pozornostjo ljudi, z izleti in s postrežbo ter z vsem ostalim zelo zadovoljni. Posebno prevzeti so bili nad naravnimi lepotami, s pozornostjo pa so prisluhnili burni zgodovinski preteklosti malega naroda, ko so spoznavali njegovo kulturno zgodovinsko dediščino. Skratka, Bled in slovenski odbor PEN kluba sta z uspehom opravila zrelostno preizkušnjo velikega obsega. Jože Bohinc

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.