Lažnivka potuje v Pulj
Evelina Kajzer, Tovariš, 9. 7. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
A007 1 LAZNIVKA
POTUJE V PULJ
Slovensko filmsko podjetje Viba bo predstavilo občinstvu, kritikom in strokovnjakom tri svoje filme: Sovražnika Živojina Pavlovića, Lucijo Franceta Kosmača in Lažnivko Igorja Pretnarja. Prvi film je eksperimentalen, režiser Pavlović je skušal v njem uveljaviti neke nove prijeme, posnel pa ga je po noveli Dostojevskega Dvojnik. Lucijo je France Kosmač posnel po Finžgarjevih Stricih, Lažnivka pa je moderna tragikomedija o današnjih ljudeh. Scenarij zanjo je napisal Dragoslav Ilić.
Končo tudi Branka spozna mladega inženirja. Zdi se, da se bodo tudi njene sanje uresničile. Toda inženir ni inženir, je samo navaden lopov. Igra ga srbski igralec Bata Zivojinović. Zanj je vlogo tudi Dragoslav Ilić napisal.
Majda Potokarjeva je z veseljem sprejela vlogo ubogega dekleta. To je vloga, ki zahteva nekoliko utišano igro in veliko psihološko poglobljenost. Lažnivka bo verjetno nekaj novega v Pretnarjevi filmski karieri, strokovnjaki, ki so ga videli, pravijo, da je film dober.
Film bodo prvič predvajali v Pulju, jeseni v Ljubljani.
FILM
Lažnivka je tridesetletno osamljeno dekle, ki laže bolj sebi kot drugim. V službi Branka vsak dan posluša, kaj je doživela ta ali ona kolegica, zato si tudi ona izmisli svojo ljubezen. Njen fant je doktor in kmalu se bosta poročila. Na neki zabavi pa spozna inženirja Branka - zdi se, da se bodo dekletove sanje uresničile. Toda inženir ni pravi inženir, je samo navaden lopov, ki hoče dekletu izvabiti denar. Konec Brankine zgodbe je žalosten. Lopov le ni tak lopov, da bi dekle opeharil, pusti ji denar in pove, da je ne more poročiti, ker je srečal drugo lepše dekle. Branka ostane spet sama, prepuščena svojim varljivim sanjam.
Tudi Branka ima rada zabavo, rada bi se smejala in živela tako kot druga dekleta. Čeprav si želi ljubezni, je ne more najti nikjer, nihče noče ljubiti to krhko osamljeno bitje. Zato se zateče k svojim sanjam. Te ji dajejo uteho in tisto samozavest, ki je nima.
Glavno vlogo igra Majda Potokarjeva, lažni inženir je Bata Živojinović, nastopajo še Irena Prosen, Duško Antonijević, Angelca Hlebcetova, Sava Severjeva, Vera Turajlić-Cuschie in Ruša Bojčeva.
Lažnivka je tretja filmska vloga Majde Potokarjeve. Prvič je igrala v Pretnarjevih Samorastnikih, nato v Štigličevem filmu Ne joči Peter! in sedaj spet v Pretnarjevem filmu. Zanimalo me je, katera od teh filmskih vlog ji je prizadejala največ skrbi, še posebno, ker je igrala v dveh Pretnarjevih filmih.
Telefon je precejkrat zvonil v stanovanju Majde Potokarjeve in vsakokrat mi je njen mož Ljubo Kobal pojasnil, da je še ni doma. Film so sinhronizirali v šentviških laboratorijih in velikokrat se je delo zavleklo pozno v noč. Naposled se mi je le posrečilo govoriti z igralko, dan prej, ko je odpotovala na morje.
»Seveda,« mi je rekla Majda, »zelo sem se bala igrati Meto. Rada imam Prežihovega Voranca in strah me je bilo, da ne bi znala izraziti vsega, kar je pisatelj napisal. Pri Lažnivki je šlo nekoliko laže. Morda sem to vlogo nekoliko priredila, scenarist je morda imel pred očmi srbsko dekle, ki je lahko vesela lažnivka. Tak je bil tudi prvoten naslov filma. Kasneje smo ga spremenili. Zame je to osamljeno dekle, žalosten lik, ki skuša napolniti svoje življenje z domišljijo.«
Nisem si mogla kaj, da ji ne bi postavil standardnega vprašanja. »Zakaj bi se odločili, za film ali za gledališče?«
»Za gledališče,« mi je odgovorila, ne da bi za trenutek pomislila. »Pri filmu je vse tako drugače. Igralec mora graditi vlogo košček za koščkom, v hipu se mora koncentrirati ter se vživeti v določen trenutek. Pri filmu ima tudi režiser veliko večjo vlogo kot v gledališču. Na odrskih deskah lahko igralec zaigra vlogo tako, kot si jo sam zamišlja. Filmski režiser veliko bolj vpliva na igralca, zato je tudi njegova odgovornost večja.«
V sobo pokuka Majdina petletna hčerka Maja. Jutri gresta z mamico na morje, obe se že veselita, da bosta ves dan skupaj. Ko se bosta vrnili, bo igralka šla na festival v Pulj.
»Puljske publike se kar malo bojim. Tako drugače reagira kot občinstvo v drugih mestih... Včasih me kdo vpraša, kaj mislim o Lažnivki in se mi čudi, ker ne znam ničesar povedati. Prezgodaj je še, da bi lahko sodila.«
Samo nekaj je Majdi žal, da bo v srbohrvaški verziji govorila druga igralka namesto nje. Ko bi vedela dva meseca prej, bi se sama potrudila.
»Še sedaj ne morem preboleti tega, zdi se mi, da so mi nekaj vzeli.«
Toda jutri odpotuje, za nekaj časa hoče pozabiti gledališče in film. Želim ji srečno, srečno tudi za Pulj! EVELINA KAJZER
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Festivali
- Osebe
- Majda Potokar Irena Prosen Ljubo Kobal Fjodor Mihajlovič Dostojevski Igor Pretnar Voranc Prežihov France Kosmač Ruša Bojc Sava Severjeva Angelca Hlebcetova Lovro Finžgar Lado Štiglic
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-07-4201-4300_4181-4182