Televizijsko poletje
L. Smasek, Večer, 14. 7. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
TELEVIZIJSKO POLETJE
Vsako leto (oziroma poletje) ista pesem: junija in najkasneje julija se televizijski program prav »po jesensko« osipa, kot suho listje začno odpadati najimenitnejše (konkretno: tista osamljena ena in morda še ena), najlepše (v oklepajih pomislek iz prejšnjih oklepajev) in najtehtnejše (v oklepajih pomislek iz prejšnjih in predprejšnjih oklepajev) oddaje. S »smrtjo« Druge plati medalje, otroške oddaje S črko, s črko, diskusijske tribune v četrtek, odkrito, Ekrana na ekranu, Mendovega sporeda, beograjskega kviza in še morda česa. Tako opazimo predvsem razveseljivo prisotnost in vztrajanje umetnosti (ki pa sestavlja samo delček televizijskega programa) tudi v »vročih mesecih« (oh, kakšna obrabljena in letos več kot neustrezna fraza!) na malih ekranih, pred katerimi gledalcev res nikoli, žal, ne zmanjka... Seveda pa je treba takoj dodati pojasnilo, da je kulturno prisotnostjo mišljena televizijska dramatika, ne pa morda tudi ob njej naštete drugorodne in, priznam, za nekatere tudi potrebne oddaje.
Kaj pa novosti? Če je že ukinila stare oddaje, je TV morda pomislila vsaj na uvajanje novih?
Televizija sicer še oddaja in to, časovno, skoraj toliko kot do sedaj. Nekaj stalnih oddaj je še ostalo, med njimi na lastnem zelniki pridelane dramske oddaje ob ponedeljkih in četrtkih, Glasbena porota, reportaže, iz tujih logov in gajev pa nas še naprej zalagajo s Kildareji, Zgodbami za nas itd.... Tako da s tega zornega kota lahko opazimo predvsem razveseljivo prisotnost in vztrajanje umetnosti (ki pa sestavlja samo delček televizijskega programa) tudi v »vročih mesecih« (oh, kakšna obrabljena fraza!) na malih ekranih, pred katerimi gledalcev res nikoli, žal, ne zmanjka... Seveda pa je treba takoj dodati pojasnilo, da je kulturno prisotnostjo mišljena televizijska dramatika, ne pa morda tudi ob njej naštete drugorodne in, priznam, za nekatere tudi potrebne oddaje.
Je. Vendar zelo »malopotezno«. Namesto Ekrana na ekranu, V četrtek, odkrito in zagrebške Kulturne panorame se je pojavil običajni zadevni poletni nadomestek Studio 13, ki z dobrim vodstvom Sande Langerholz in zanimivim gradivom ni slab dosežek, vendar dokaj pod ravnijo vseh treh predhodnikov.
In konkretno? Pretekli teden je predstavil dramo Romaina Rollanda Volkovi, sugestivno in dramatično delo o deformacijah ljudi, kadar v imenu »velikih stvari« delajo ali omogočajo zločine proti človečnosti in osnovni pravičnosti.
Samo to bi bilo želeti in nič več. Postali smo ponižni. Toda kaj, ko pa se celo te in podobne želje zdijo nekaterim odločujočim prezahtevne...
Pojavil se je tudi Misijon dobre volje (drevi bo na sporedu žel prvega se lahko resnično veselimo, drugi pa prinaša globoko podpovprečje.
Režiser Janez Šenk je ustvaril slikovno izredno razgibano in kompozicijsko nadvse uspelo zasnovano, žal pa igralsko prav tako izredno neizdelano uprizoritev, poceni hrupno, polno pomot in prave igralske neprizadetosti.
Iz splošnega podpovprečja sta se dvigovala le Lojze Rozman kot predstavnik grobe revolucionarske sile in Rudi Kosmač kot njegova žrtev. Poleg tega smo imeli priložnost videti še prva primerka že obravnavanih oddaj (Studio 13 in 37 C v senci). Drugače nič novega. Žal. Niti direktnega prenosa slavnostne otvoritve letošnjih dubrovniških poletnih iger.
Nova je tudi oddaja »Danny Kaye Show« in pa niz filmov o gospodinjski pomočnici »Grindl«.
»37° C v senci« je prav tako novost ljubljanskega TV studia in to duhovita novost. V prvi oddaji (gre namreč za niz) so kamere zelo domiselno odkrivale pluse in minuse običajnega ali turističnega življenja v Radencih, Murski Soboti, Radgoni, spremljal pa jih je duhovit, bridko ironičen komentar. Prihodnjič bo, upamo, podobno imenitno predstavljen svet Mežice in okoliških krajev.
Mogoče se bo v prihodnjih tednih kaj spremenilo, da bi postali sobotni večeri atraktivnejši, zabavnejši, in to z lastnimi silami, da bi vse naše razgibano kulturno poletje našlo več odraza v televizijskem programu.
L. Smasek
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-07-4201-4300_4201