Kulturna politika mora biti enotna
M. Svajncer, Večer, 17. 7. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Kulturna politika mora biti enotna
SVET ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE ZA MARIBORSKE OBČINE JE PRIPRAVLJEN PREVZETI STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE AMATERJEV, ČE BO NA VOLJO DENAR
V obdobju organizacijskega utrjevanja občinskih svetov zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije so občinski sveti mariborskih občin uvideli nujnost skupnega dela in enotnosti kulturne politike v Mariboru. Združili so se v en svet in med drugim prevzeli zapuščino bivšega okrajnega sveta: prosvetni servis z gledališko garderobo in rekviziti ter z dramsko knjižnico, kar je seveda še vedno na voljo tudi umetniškim amaterjem oziroma društvom iz drugih občin. Izvolili so iniciativni svet in ga pooblastili za vodstvo združene organizacije do letne skupščine, ki bo najpozneje oktobra. Kljub zadovoljitvi organizacijski utrditvi novega sveta še vedno delujejo bivši občinski sveti, in sicer kot aktivi, ki urejajo svoje obveznosti in odnose (predvsem denarne) do občinskih skupščin.
Predsednik iniciativnega sveta Janez Karlin je povedal, da so pri svetu že postavljeni strokovni odbori, ki bodo do septembra pripravili programe dela in izračunali, koliko sredstev bo potrebnih za njihovo izvedbo. V mariborskih občinah je 63 društev in sekcij, vendar redno dela le kakih 12 do 15 društev, izmed samostojnih sekcij pa Planinski oktet in pevski zbor Slavko Osterc. Razmere pri društvih nikakor niso rožnate. Zato je iniciativni svet sklenil, da bo jeseni pričel načrtno delo za utrditev društev in za nadaljnjo rast kulturnega življenja v Mariboru in njegovi okolici. Da bi dosegli ta namen, se želijo kar najtesneje povezati tudi s poklicnimi kulturnimi ustanovami.
Ena izmed glavnih nalog iniciativnega sveta ob pričetku njegovega dela je strokovna pomoč društvom. Društva si na svojem območju morajo pridobiti ugled in skrbeti za kulturno podobo kraja, kar je še posebno pomembno tam, kjer je sicer kulturno mrtvilo oziroma so edine kulturne prireditve občasne kino predstave. Celo v ožji okolici Maribora so kraji, kjer se vsa kultura prične in neha pri kinu in radijskih ter televizijskih oddajah. Izkušnje kažejo, da je za estetsko in kulturno vzgojo človeka to premalo.
V želji, da bi bilo zlasti na podeželju več kulturnega življenja, namerava svet usmerjati gostovanja poklicnih in nepoklicnih umetniških skupin v vse kraje, kjer so za to količkaj ugodne možnosti. Svet je pripravljen prevzeti tudi skrb za osnovno izobraževanje strokovnega osebja, režiserjev, zborovodij in drugih, če bodo le na voljo ustrezna sredstva. Ker je republiški svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije opustil to delovanje, je strokovna vzgoja pri občinskih svetih naloga, ki se ji ne bo mogoče izmikati, saj je od izpolnjevanja te naloge odvisna kakovost prireditev. Mariborski svet namerava povabiti k sodelovanju in sofinanciranju strokovne vzgoje tudi druge občine iz severne Slovenije.
Še pred pričetkom sezone bodo sklicali posvetovanje z režiserji vseh dramskih skupin iz mariborskih občin. Povabili bodo prav tako režiserje skupin, ki delujejo pri šolah, da bi tako vzpostavili boljšo povezavo in sodelovanje z mladinskimi in pionirskimi gledališkimi skupinami. V načrtu imajo posvetovanja z zborovodji in nadaljnje razvijanje družbenih centrov ter filmske vzgoje. Čeprav je film pri nas najbolj množično sredstvo kulturne zabave, filmska vzgoja pri občinskih svetih ni dovolj razvita, a tudi pri okrajnem svetu ob pričetku letošnje sezone niso naredili dovolj.
Na vprašanje, kako je v novih oblikah dela z denarjem, je tov. Karlin odgovoril, da bo občinski svet Maribor Center dobil letos nekaj več sredstev kot lani, da sorazmerno najbolje kaže v občini Tabor, kjer je najmanj društev, in da so najbolj skromna sredstva, ki so jih namenili za potrebe občinskega sveta, v občini Tezno, kjer pa je bilo v letošnji sezoni največ prireditev. Glede na svoje prizadevanje društva na tezenskem območju nedvomno zaslužijo izdatnejšo gmotno in moralno pomoč, da bo njihovo delo čimbolj raslo tudi po kakovosti koncertov in gledaliških predstav.
Pot, ki si jo je začrtal svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije za mariborske občine, je nedvomno premišljena in dobra. Kako bo svetu uspelo na to pot speljati tudi društva, to seveda ni odvisno samo od sveta in društev, ampak od vseh, ki se v Mariboru zanimajo za to torišče družbenega življenja in zanj ustvarjajo sredstva.
M. Svajncer
Ta članek še ni bil pregledan.
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-07-4201-4300_4217