Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Kulturna kronika

Vaš Zlatoust, Pavliha, 13. 5. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Kulturna kronika Z zamudo – ker sem šel po svetu, pri »Learu« bil sem na banketu shakespearsko Borovih potic in scenskih, glasbenih slaščic, igralskih vin, sokov, medic, ki nam Korun jih je ponudil v oglati, rustikalni čaši, ne v rozacukrasti fajansi. Okus se v sleherni niansi izvil romantični je kaši. Umetniško ta »Lear« v Ljubljani je najrazkošnejši banket, čeprav otrpli mu gurmani, zaljubljeni v starinsko jed, priznavajo le rang zakuske, češ, da takó velika riba, kot je kraljevski Lear, bi luske bolj zlate morala imeti, potem pa morala zgrmeti bi v dno mizerije človeške in jesti patosa oreške, čeprav, po moje, Lear na koncu sploh ni mizerija, saj k zvoncu spoznanj poslednjih dvigne pamet in kot nekralj je najbolj kralj, zavestno skrit za zmedo norih šal. Prav ta novost, da Lear ni nor, bila je Severju izvor za svojstveno kreacijo, za novo afirmacijo njegovih mojstrskih potenc. Pri tem banketu v redu nå le to, da nošenje jedi v prehodih je premalo zlito, v preproščini čez rob navito, kar vse gledalca včasih dregne, da zbran ostati ne utegne. Programsko Sterijino je Pozórje vse bolj sterilno že potvórje resnične, prave situacije domače dramske afirmacije, saj letos le dramatizacije ob Nušiću so v glavnem naš »uspeh«, sodobne tekste pa za žaltav špeh proglašajo še zdaj teatri mnogi, še zdaj večinoma le v strička žogi prikotali lahko se kak komad tja v trudni gledališki Novi Sad, Prav zakulisna stričevska izbira del je kriva, da vse bolj hira ta slavni Festival dramatike. Če s tem ne nehamo iz pratike terminov »Pózorje« bo kmalu črtal – kot naša »Drama« še premnog teater, obvez si na hrbét ne bo oprtal za nesodoben in muzejski prater. Tam v Mali galeriji si Tršarja oglejte spet, priznanega kiparja. Da ne bi, kakor kdaj stori prijatelj, izbral za merjenje predolg si vatel, naj tokrat le povem, da ta razstava portretu znova tehten rang priznava, da bo za zgodovinarskega črva poslastica, ker zdi se, da je prva razstava na Slovenskem, ki kiparski portret razstavlja hrabro samostojno, pri tem pa še prvenstvo gre ji dvojno, ker grupni nam portret kiparski pokazala je prvikrat, kot se mi zdi. Kateri pa portret je dober ali ni, oh, to pa veleumni specialisti prežvekovali bodo do obisti. Vaš Zlatoust
Področja
Gledališče
Oznaka arhivskega gradiva
1964-05-2301-2400_2411
Javi napako na oder@slogi.si.