"Kroški primer" kulture
Marko Murovec, Vestnik, 1. 2. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
,,Kroški primer" kulture
Pred nekaj dnevi je kulturno prosvetno društvo iz Kroga pri Soboti na domačem odru uspešno uprizorilo Nušićevo veseloigro Navadni človek. Prizadevni kroški ljubitelji odrskega kulturnega izživljenja so to komedijo uprizorili v domači vasi že dvakrat, v soboto in nedeljo, in nevelika dvorana v Matajevi gostilni je obakrat bila prenapolnjena. Mladi in stari so se dobesedno gnetli po klopeh in stolih, a so kljub neudobju hvaležno, predvsem pa zavzeto spremljali dogajanje na odru. Nedeljsko predstavo so si ogledali tudi člani ocenjevalne komisije občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij. Pohvalili so vnemo za kulturno prosvetno dejavnost nastopajočih, jim dali priznanje za uspešno odigrane vloge, jih opozorili na nekatere napake in pomanjkljivosti ter jim priporočili gostovanje v nekaterih večjih vaških središčih po Prekmurju.
Kdo so kroški navdušenci za kulturno prosvetno dejavnost, ki vsako leto uprizorijo vsaj po eno odrsko delo, pripravljajo proslave ob naših praznikih in sploh skrbijo za kulturno prosvetno življenje svoje vasi? Kmečka in delavska mladina, dijaki, kmetijski tehnik, učiteljice... Tudi Nušićevo veseloigro je, kakor prešnja leta igre drugih avtorjev, režirala učiteljica, tokrat tovarišica Klarova, igrali pa so Jožefa Borović, Olga Rajner, Ketiš, Husar, Jelenovec in drugi. Imenovali smo predvsem tiste, ki igrajo na domačem odru že nekaj let in jih tako odlikuje že dokaj dobra igra. V Navadnem človeku so največ igralske uglajenosti, rutine, a tudi sposobnosti pokazali Borovičeva, Rajnerjeva, Ketiš in Jelenovec. Ostali, tudi tisti, ki so nastopali prvič ali drugič, pa so ugajali predvsem zaradi svoje mladostne vznesenosti in prikupnosti.
Ob tem »kroškem primeru kulture« želim zapisati nekaj misli, ki so se mi porajale med obiskom kroških kulturno prosvetnih navdušencev. Krog je veliko vaško naselje, ki počasi, a vztrajno postaja kmečko-delavsko in uslužbensko zaledje Murske Sobote. Po uvedbi lokalnega avtobusa v Murski Soboti se zdi, kakor da je Krog končna, predmestna postaja Sobote, od koder se dan za dnem vozi v mesto veliko delavcev, uslužbencev, dijakov in kmečkih ljudi. A hkrati je Krog veliko vaško središče s svojo bolj ali manj pomembno preteklostjo in sedanjo sedanjostjo, središče, h kateremu teži življenje sosednjih manjših vasi. Kljub neposredni bližini Sobote Krog živi svoje življenje, ki ga že leta in leta nazaj napolnjuje bolj ali manj bogata, a v vsakem primeru vredna kulturno prosvetna dejavnost vaščanov. Ta dejavnost gotovo pomaga oblikovati duhovno, nravno podobo mladih rodov v Krogu, plemeniti čustva mladih, jih notranje zaposluje, bogati in izobražuje, dela družabne, pa jih tako odvrača od zahajanja na nedejavnosti, sodobnega malomeščanskega zasebništva in primitivnosti.
Pred dvemi, tremi leti je takih vaških središč v Prekmurju bilo več. Na primer: Beltinci, Turnišče, Bogojina, Grad, Rogaševci itd. Danes po teh središčih kulturno prosvetne dejavnosti skorajda ni več. Vzemimo, na primer, Beltince, ki smo jih nekoč, upravičeno ali neupravičeno, imeli za kulturno središče »markovskega« predela Prekmurja. Že davno je od tega, ko so si Beltinčarji dopustili vzeti lep in prostoren kulturni dom, ne da bi poskrbeli za drugega. Tako so danes Beltinci veliko vaško središče, pravzaprav že trg, ki nima prostorov za kulturno prosvetno dejavnost, pa tudi tovrstne dejavnosti ne. V vasi, ali trgu, pa je na desetine različnih izobražencev, ki pa se ukvarjajo kvečjemu še s športom. Ne zavedamo se, koliko nepopravljivega smo že izgubili s tem kulturno prosvetnim mrtvilom po teh večjih kmečko-delavskih naseljih. Vrsta rodov nam je že odrasla, ki ni bila deležna vsaj drobca ugodnega vpliva še tako preproste kulture in prosvete. Zato pa nam odraščajo rodovi, med katerimi je čedalje več mladih, ki jih »odlikujejo zgoraj omenjene negativne lastnosti človekove osebnosti.
Res je, da se je v »strukturi« potrošnje kulturnih dobrin marsikaj spremenilo. Tradicionalne oblike kulturno prosvetne dejavnosti v tej strukturi ne zavzemajo več onega mesta, ki so ga imele, recimo pred 20, 30 leti. RTV in film sta pobrala večino nekdanjih navdušencev za kulturno prosvetno dejavnost pa tudi gledalcev. Toda dejstvo je, da predvsem mladino ne bi smelo v celoti zadovoljevati zgolj nedejavno, pasivno sprejemanje kulturnih dobrin. Povsem nekaj vrednejšega, lepšega in plemenitejšega je, biti sam aktiven sredi sodobne žive in razgibane kulturne dejavnosti, kakor pa biti neaktiven poslušalec in iskalec zabave, ne pa tudi igralec, izvajalec, ustvarjalec. Žal je slednjih v naši družbi čedalje več, kar je odraz primitivne potrošniške civilizacije, modnega malomeščanskega brezbrižništva in zasebništva. Toda naša socialistična družba potrebuje duševno in čustveno bogate, plemenite in kreativne ljudi. Naše delo, ki je iz dneva v dan bolj komplicirano, pa bo od delavca zahtevalo čedalje več splošne kulture, znanja in izobrazbe. Pred neizobraženci se bodo zapirala vrata tovarn in našega gospodarstva nasploh, s tem pa tudi vrata eksistence. Kultura potemtakem ni več luksus site gospode, ampak potreba našega sodobnega delavca, njegov vsakdanji kruh. Zato je prav, da se sedaj, ko ob izvajanju naše družbeno-gospodarske reforme toliko govorimo tudi o kulturi, ki da jo je reforma potisnila v kot, zamislimo nad revno kulturno podobo našega življenja tudi po podeželju in v prihodnosti skušajmo vsaj delno popraviti, kar smo zanemarili in izgubili pri oblikovanju kulturne, človeške podobe naših mladih rodov.
Marko MUROVEC
Ta članek še ni bil pregledan.
- Osebe
- Branislav Nušić
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-02-9701-9800_9723-9724