O slovenski gledališki umetnosti
Tone Potokar, Delo, 7. 2. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Med revijami
O slovenski gledališki umetnosti
Novosadska "Scena" (november - december 1967) je v celoti posvečena slovenski gledališki problematiki
Najnovejša številka gledališču posvečene revije »Scena«, ki jo že tretje leto izdaja Sterijsko pozorje v Novem Sadu (za november december 1967) je v celoti posvečena slovenski gledališki problematiki. Na 135 straneh prinaša v prevodu Dore Pilković-Maksimović in Dejana Poznanovića vrsto razprav in člankov, ki prvič v naši zgodovini v srbohrvaščini tako obširno obveščajo našo javnost zunaj Slovenije o razvoju in današnjem položaju gledališke umetnosti pri Slovencih. Gre za dejanje, ki je storjeno ob našem lanskoletnem gledališkem jubileju in ki zasluži, da vsaj kronistično spregovorimo o njem.
Na uvodnem mestu je tiskan zapis Josipa Vidmarja »Ob jubileju«, za njim pa govor Bena Zupančiča, ki ga je imel ob otvoritvi lanskoletne razstave o razvoju slovenskega gledališča v Novem Sadu. Sledi »Slovenski gledališki trenutek«, kot ga je zapisal Bojan Štih. Študija dr. Bratka Krefta »Poslanstvo slovenskega gledališča« je podana v odlomkih na petnajstih straneh. V celoti je prevedena razprava dr. Antona Slodnjaka »Levstikov delež pri ustanavljanju in začetnem delovanju Dramskega društva« iz »Dokumentov«. Sledi članek Dušana Moravca »Mejniki v razvoju slovenskega gledališča«, za njim pa »Slovenska dramaturgija izročila Antona Tomaža Linharta« dr. Franceta Koblarja (dopolnjeni tekst iz zbornika »Linhartovo izročilo«). Posrečeno je uvrščen »Esej o povojni slovenski drami« Vasje Predana iz predlanske njegove knjige »Od premiere do premiere«. Smiljan Samec je ob kratkem prikazal zgodovino slovenske opere, Ivan Jerman ilegalno delovanje slovenskih gledališčnikov med osvobodilno vojno.
Na koncu je še nekaj krajših zapiskov, tako o zgodovini SNG v Trstu (Filibert Benedetič), o problematiki slovenske drame (Jože Javoršek), o Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, o Drami SNG (Janez Negro), o lanskoletnih sezonah v Mariboru (Fran Žižek), Trstu (Josip Tavčar) in Celju (Janez Žmavc), na koncu pa še o celotnem delovanju Mestnega gledališča ljubljanskega (Lojze Filipič).
V celoti je treba priznati, da je s to številko »Scene« podan vsem, ki se v bratskih republikah zanimajo za razvoj slovenskega gledališča, dovolj obsežen pregled našega ustvarjanja in prizadevanj na tem področju od Linharta do današnjih dni.
TONE POTOKAR
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Osebe
- Janez Negro Josip Vidmar Smiljan Samec Bojan Štih Janez Žmavc Jože Javoršek Filibert Benedetič Josip Tavčar Dušan Moravec Fran Žižek Lojze Filipič Ivan Jerman Bratko Kreft France Koblar Vasja Predan Anton Slodnjak
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-02-9701-9800_9765