Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Kliči 08 za filmsko oceno

Marina Golouh, Delo, 6. 2. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Kliči 08 za filmsko oceno Nova orientacija ljubljanskega kinematografskega podjetja Za pisalno mizo Ostoj Tuma, novi direktor ljubljanskega kinematografskega podjetja. Nasproti mu sedim s kopico vprašanj, po tolikih sušnih letih vnovič z upanjem, da bodo ljubljanski kinematografi kulturnejši itd., saj je jasno, koliko je ura. Prvo vprašanje seveda zadeva dohod in vežo kina »Union«. Dvakrat smo že pisali o tem, zdaj sem »na kraju samem«, po zakonu novinarske trme, pošteno povedano tudi zato, ker so vsi upravni prostori podjetja odslej združeni v »Unionu« (v »Komuni«, kjer je bila prej uprava, so pa delavnice. Nova razporeditev je vsekakor racionalnejša). Tovariš Tuma takoj odgovori, da »bi vse, kar je bilo v ,Delu' kritično napisanega o tem, podpisal.« Da so že ukrepali (utišali juke-box, poskrbeli za čiščenje itd.), da pa »je temeljita sprememba fiziognomije kina ,Union' združena s celotno rekonstrukcijo hotela Union in s spremembami v njegovi najbližji okolici. Urbanisti, arhitekti in hotelska uprava o začetku del še niso rekli poslednje besede. V rokah pa imam lokacijsko odločbo. Po njej bo novi vhod v kino vzporedno z Modno hišo, tam bo tudi izhod. Tako bo nova veža z blagajnami res moderna, z vsemi dodatnimi prostori. Kino bo končno vreden svojega imena.« Morda še letos, morda ne. A dotlej bomo (ne glede na rekonstrukcijo) poleti dvorano temeljito zaupali »Slikoplesku« in čim prej poskrbeli za novo platno. Tu nastaja nov problem: radi bi široko platno čez ves razsežni prostor. Motijo balkoni. Balkoni so, ker je dvorana secesijska, zaščiteni. Če bomo le dobili privolitev, da jih tam, kjer naj bi se razprostrlo platno do konca, okrnimo za kake metre, bo odlično. »Na balkonu se ljudje komaj premikajo; saj med vrstami sploh ni več prostora. Nekaj boste morali ukreniti?« Prvo vprašanje seveda zadeva dohod in vežo kina »Union«. Dvakrat smo že pisali o tem, zdaj sem »na kraju samem«, po zakonu novinarske trme, pošteno povedano tudi zato, ker so vsi upravni prostori podjetja odslej združeni v »Unionu« (v »Komuni«, kjer je bila prej uprava, so pa delavnice. Nova razporeditev je vsekakor racionalnejša). Tovariš Tuma takoj odgovori, da »bi vse, kar je bilo v ,Delu' kritično napisanega o tem, podpisal.« Da so že ukrepali (utišali juke-box, poskrbeli za čiščenje itd.), da pa »je temeljita sprememba fiziognomije kina ,Union' združena s celotno rekonstrukcijo hotela Union in s spremembami v njegovi najbližji okolici. Urbanisti, arhitekti in hotelska uprava o začetku del še niso rekli poslednje besede. V rokah pa imam lokacijsko odločbo. Po njej bo novi vhod v kino vzporedno z Modno hišo, tam bo tudi izhod. Tako bo nova veža z blagajnami res moderna, z vsemi dodatnimi prostori. Kino bo končno vreden svojega imena.« »Kdaj bo to? Še letos?« Izločili bomo kako vrsto sedežev, tudi spodaj, v dvorani. Nisem za stališče, da moramo biti rentabilni za ceno gledalčevega slabega počutja. In še nevezano: če se bo le dalo, bomo v prihodnje vrteli v juke-boxih samo filmsko muziko, in to aktualno. Strošek bo velik, a res ne želim, da bi juke-boxi še vnaprej bolj škodili kot koristili mladim gledalcem. Če nam bo uspelo z aktualnimi presnetki filmske muzike ali z nakupom ustreznih plošč, bo to prvi tak primer na tem koncu Evrope. Juke-box, če bo že v kinu, bo služil kulturi predvajanja. Malo boste seveda morali še potrpeti ... »Kaj pa kino, Komuna? Izložbe v veži so neprivlačne, izhod je mučen, da o stranskih prostorih sploh ne govorimo.« Hkrati z izgradnjo dozdika Na-Ma bo vse drugače: kjer je zdaj vhod v kino, bo pasaža do Tomšičeve ulice, kjer so zdaj delavnice, pa foyer. Naš predlog: želimo si čakalnico v dveh etažah (kot je v kinu »Šiška«). Morda bomo prodrli z njim. »Komuna je že dobila značaj komornega kina, mora ga le še poglobiti. Od začetka: v kinu »Šiška« si sami želimo občasnih razstav, a je tudi res, da je prva poskušnja neuspela. Vse uničijo, imamo strašno publiko, mislim tisto, ki ne ve, kam s svojo mladostjo. A propos: mesec dni smo najavljali odločni ukrep, ki ga zdaj izvajamo: da namreč, ko se začne tednik, zapremo vhodna vrata in da je treba počakati do premora. Kot povsod po kulturnem svetu. Ne morete si predstavljati, kako pehajo in žalijo naše biljeterje še zdaj. Pa ne bomo odnehali; niti za ceno kakšnih razbitih šip. Bo že bolje. Kinematografi so med najvidnejšimi izpričevalci kulture kakega mesta in zato ne smemo poleg filmske zanemariti tudi kinematografske vzgoje, če ji lahko tako rečem. »Biljeterji bi morali biti tiste osebnosti, ki so povsod prisotne (ne le ob dohodu v kino); kaj ste storili za vzgojo takih biljeterjev?« Marsikaj; in mnogokaj še bomo. Da bi postali biljeterji oko kulturnega kina; da bi dobili take. Da bi vsem dosedanjim, ki morajo najprej sami v sebi nagraditi svojo službo, pomagali. Tudi nove kulturne uniforme bodo dobili. In mikrofončke za nujna opozorila. »Imate tehniko, kakršno ima vsega enajst evropskih kinematografov. Kako to, da so projekcije vseeno slabe? Imajo vaši operaterji strokovne izpite?« Bi jih že položili, če bi bilo kje. V Sloveniji smo s tem daleč za drugimi. Šola v Zagrebu priznava izprašanemu operaterju stopnjo visokokvalificiranega delavca. Pri nas tega kadra skoraj ni. šole pa tudi ni. Pri tolikšnih potrebah. Samo še: prav kmalu boste lahko na 08 izvedeli, kakšen je (po žanru i. p.) ta ali oni film, ki ga kažejo v Ljubljani; in če je za vaše otroke ali ni. MARINA GOLOUH
Področja
Film in TV
Opomba
Ostoj Tuma; Kino Komuna
Oznaka arhivskega gradiva
1964-01-2001-2100_1984
Javi napako na oder@slogi.si.