Proda nevesta iz Prage
R. Ajlec, Delo, 10. 2. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Proda
nevesta
iz Prage
Na sam Prešernov dan so prišli počastit slovensko jubilejno gledališko leto dirigent in solisti Narodnega gledališča iz Prage z nastopom v predstavi Smetanove nesmrtne opere Prodana nevesta na našem opernem odru v sodelovanju z našim zborom, baletnimi solisti in orkestrom. Obisk je bil primeren svečani priložnosti, saj je bila hiša polna, razpoloženje toplo in praznično. Že ugotovitev, da se je v tem primeru iz tveganega, neizogibno bolj ali manj improviziranega sodelovanja solistov in ansambla dveh gledaliških hiš rodila dobra predstava, pove vse, kar je bilo bistveno, saj tak rezultat ne bi bil mogoč, če ne bi ob-
preteklost segajoče glasbenokulturne zveze in skupnosti med našima dvema deželama, češkoslovaško in jugoslovansko. Glavni pomen gostovanja umetnikov iz Prage je gotovo v tem, da je poudarilo globoko, krvno sorodstvo, ki veže našo glasbo z glasbo njihove dežele.
V ožjem, bolj strokov-
na
vprašanja oklepajočem okviru je bila glavna zanimivost predstave v tem, da je dovoljevala obiskovalcu primerjanje glasbene in pa igralske zasnove »Prodane neveste« pri nas in v gledališču ob Vltavi. Dirigentu Janu H. Tiche-
mu je orkester sledil zavzeto in po najboljših močeh; hitre tempe je dirigent jemal včasih precej zagnano, tako zlasti uverturo samo, na bolj liričnih mestih pa je znal spet poiskati v glasbeni tvari izraz posebne razneženosti. Med pevci igralci je bila osrednja postava Marinke: Marcela Machotkova je v tej vlogi z velikim pevskim znanjem in pa osebno očarljivostjo obvladala celotno predstavo. V pevski kulturi in s svežimi glasovi so se z njo popolnoma ujemali Ivo Židek kot Janko, Eduard Haken kot Kecal in Milan Parpišek kot Vašek; drugi solisti, četudi nosilci znanih imen, so peli šibkeje, prav skladno z epizodnim značajem svojih vlog. Zanimivo je, da Čehi pojmujejo Kecalov lik očitno bolj realistično kot naši umetniki: Lupša ali Korošec mu dajeta in gotovo bolj po našem okusu bolj burkaste poteze.
R. AJLEC
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Opera
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-02-9701-9800_9802