Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Proda nevesta iz Prage

R. Ajlec, Delo, 10. 2. 1968

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Proda nevesta iz Prage Na sam Prešernov dan so prišli počastit slovensko jubilejno gledališko leto dirigent in solisti Narodnega gledališča iz Prage z nastopom v predstavi Smetanove nesmrtne opere Prodana nevesta na našem opernem odru v sodelovanju z našim zborom, baletnimi solisti in orkestrom. Obisk je bil primeren svečani priložnosti, saj je bila hiša polna, razpoloženje toplo in praznično. Že ugotovitev, da se je v tem primeru iz tveganega, neizogibno bolj ali manj improviziranega sodelovanja solistov in ansambla dveh gledaliških hiš rodila dobra predstava, pove vse, kar je bilo bistveno, saj tak rezultat ne bi bil mogoč, če ne bi ob- preteklost segajoče glasbenokulturne zveze in skupnosti med našima dvema deželama, češkoslovaško in jugoslovansko. Glavni pomen gostovanja umetnikov iz Prage je gotovo v tem, da je poudarilo globoko, krvno sorodstvo, ki veže našo glasbo z glasbo njihove dežele. V ožjem, bolj strokov- na vprašanja oklepajočem okviru je bila glavna zanimivost predstave v tem, da je dovoljevala obiskovalcu primerjanje glasbene in pa igralske zasnove »Prodane neveste« pri nas in v gledališču ob Vltavi. Dirigentu Janu H. Tiche- mu je orkester sledil zavzeto in po najboljših močeh; hitre tempe je dirigent jemal včasih precej zagnano, tako zlasti uverturo samo, na bolj liričnih mestih pa je znal spet poiskati v glasbeni tvari izraz posebne razneženosti. Med pevci igralci je bila osrednja postava Marinke: Marcela Machotkova je v tej vlogi z velikim pevskim znanjem in pa osebno očarljivostjo obvladala celotno predstavo. V pevski kulturi in s svežimi glasovi so se z njo popolnoma ujemali Ivo Židek kot Janko, Eduard Haken kot Kecal in Milan Parpišek kot Vašek; drugi solisti, četudi nosilci znanih imen, so peli šibkeje, prav skladno z epizodnim značajem svojih vlog. Zanimivo je, da Čehi pojmujejo Kecalov lik očitno bolj realistično kot naši umetniki: Lupša ali Korošec mu dajeta in gotovo bolj po našem okusu bolj burkaste poteze. R. AJLEC

Ta članek še ni bil pregledan.

Področja
Opera
Oznaka arhivskega gradiva
1968-02-9701-9800_9802
Javi napako na oder@slogi.si.