Srečanje z Dušanom Vukotićem
Stanka Godnio, Delo, 10. 2. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Film
Srečanje z Dušanom Vukotićem
Večeri zagrebških risank v ljubljanskem filmskem gledališču
Mlado ljubljansko filmsko gledališče v Križankah oblikuje program, ob katerem že lahko govorimo o smotrnosti in žanrski raznolikosti, predvsem pa o vzpodbudni pozornosti, ki je posvečena domačim filmskim dosežkom. V tem mesecu gostujejo v viteški dvorani Križank tri sobote zapovrstjo zagrebške filmske risanke. Izreden uspeh, ki so ga pred nedavnim risani filmi v svetu že prej uveljavljene zagrebške šole doživeli na samostojnem tednu v New Yorku, je dal programu našega filmskega gledališča še posebno aktualnost.
Minulo soboto je v Križankah, kjer bi se prav lahko zbralo še več gledalcev, kot se jih je, predstavil izbor iz svojega risanega opusa prvak zagrebške šole Dušan Vukotić. V uvodnem nagovoru je dejal, da izbrani program predstavlja tako njegovo razvojno pot kot tudi razvoj vsega Studia za risani film. Filmi so to njegovo izjavo zgovorno potrdili: že pod naslovom prvega ma »Kavboj Jimmy« so bila izpisana imena sodelavcev, ki so se pozneje uveljavili kot odlični samostojni avtorji. Risarja filma sta bila Aleksandar Marks in Boris Kolar, glavni animator Vladimir Jutriša, scenografa Zlatko Bourek in Boris Kolar - filmski delavci torej, ki so se iz učencev in pomočnikov razvili v samostojne ustvarjalce in stopajo zadnja leta na mednarodne festivalske podije kot slavljenci in nagrajenci. Filmček o otroškem oboževanju filmskega junaka in o njihovem razočaranju nad lažnim bliščem zvezdništva pa je tudi razločno pokazal iztočnico, s katere je na samostojno pot krenila zagrebška šola. To je bila, kot je Vukotić tudi sam dejal, spričo dominantnega položaja, ki ga je takrat zavzemala Disneyeva smer, bolj zavest, česa mladi avtorji ne smejo ponavljati, kot pa spoznanje, kako naj se izražajo. Začetek je bil seveda še skromen in »Kavboj Jimmy«, tak kot je, bi prav lahko prišel iz ameriške ali še bolj gotovo iz sovjetske proizvodnje. Vendar že v tem začetnem delu marsikaj opozarja na poznejši razvoj, predvsem nenehno navzoč iskriv, domiseln, izviren smisel za v risanki nepogrešljivi gag. Druga pomembna poanta, ki se je pozneje tako lepo izkristalizirala v Vukotićevem delu, je njegovo polno razumevanje, naravnost občudovanje otroka, njegovega načina doživljanja in čustvovanja.
»Čarobni zvoki«, »Krava na mesecu«, »Maščevalec (v tej risanki se je prvič suvereno uveljavila avtorjeva izvirnost), »Piccolo«, »Koncert za strojnico«, »Surogat«, »Igra« in »Rep je vstopnica« so nadaljevali program Vukotićevega izbora in obenem predstavili razvojne smernice zagrebške šole. Avtor jih je strnil v štiri točke. Kot prvo med njimi je navedel težnjo, ki naj dokaže, da risani film ni le otrokom namenjena zvrst. Druga zadeva still in izraz risank, ki so v animaciji odvrgle anatomska načela animiranja in iskale ekspresivnejši način, ki niso hotele več imitirati realnosti, temveč interpretirati tipično, vedno novo in posebno realnost svojega medija, risanega filma. Tretja značilnost zagrebške šole je njeno globoko prepričanje v avtorski film, ki ga je uveljavila lepo vrsto let poprej kot naš dokumentarni in igrani film. Četrta značilnost je le navidez stilna: vse zagrebške risanke so brez besedila. Zaupajo le v moč svojega vizualnega izraza in v njem dosegajo resnično univerzalnost, podprto z vedno zelo dobro glasbo.
Ob koncu programa je Vukotić predstavil še nov drobec iz svojega opusa, nekakšen »minifilm«, ki jih je ta avtor posnel že več. »Čas« je nov poskus, strnjen v eno samo domislico, kot pač zahteva tistih nekaj metrov traku, ki se zvrstijo na platnu v manj kot eni minuti. Tega filma Vukotić ni risal, temveč je nanj posnel nemara najbolj očarljivi trenutek otrokovega gibanja, njegovo postavitev na lastne noge. Od ravni spominskega filmčka za družinsko kinoteko ga na višjo raven dviga lucidna zamisel: otrokove poskuse in zmago spremlja štetje od deset do nič, štetje torej, ki uvaja tudi start vesoljskih raket.
To soboto bomo v Križankah spoznali drugega velikega avtorja zagrebške šole, Vatroslava Mimico, ki bo prav tako, kot je Vukotić, spregovoril o svojem delu in povabil gledalce k razgovoru o njem. Tretji bo na vrsti Zlatko Grgić. Kot smo izvedeli, bo marec v ljubljanskem filmskem gledališču programsko posvečen beograjskim dokumentaristom.
STANKA GODNIO
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV
- Osebe
- Zlatko Bourek
- Producenti
- Studio za svobodni ples
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-02-9701-9800_9807-9808