Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Večeri v Prešernovem gledališču

Boris Bogataj, Mladina, 6. 3. 1975

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
VEČERI V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Pekarna: Ali naj te z listjem posujem? Bilo je deset prijetnih gledaliških večerov, deset srečanj z gledališkimi ansambli, deset srečanj s predstavami slovenskih avtorjev. Deset večerov v Tednu slovenske drame, veliki manifestaciji slovenskega gledališča, prirejeni v počastitev spomina našega največjega pesnika Prešerna. Kranj je ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, gostil ansamble osrednjih slovenskih gledališč ter Narodno pozorište iz Zenice na letos že petič pripravljenem tednu slovenske drame. Pripravljalci te obsežne in zahtevne manifestacije slovenske gledališke besede vsekakor niso imeli lahkega dela, a priznati je treba, da so ga kar uspešno opravili. Sicer pa ne bo odveč, če si ogledamo, kdo vse so se predstavili kranjskemu gledališkemu občinstvu. V prvem večeru je nastopilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta s Cankarjevo komedijo „Za narodov blagor“, v naslednjih dneh pa so se na kranjskem gledališkem odru zvrstili gledališče Pekarna s Šeligovim „Ali naj te z listjem posujem?“, Prešernovo gledališče z uprizoritvijo drugega dela Potrčeve trilogije o Kreflih „Lacko in Krefli“, Slovensko narodno gledališče iz Maribora z Ruplovim „Botrom-Andražem“, Prosvetno društvo Zarja iz Trnovelj nam je predstavilo Javorškove „Manevre“, ljubljanska Drama Cankarjevo in Součkovo „Veselico v Blatnem dolu“, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je nastopilo s Partljičevo komedijo „Ščuke pa ni“, gostje iz Zenice so izvedli Kozakovo „Afero“, Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice pa je pripravilo krstno izvedbo dela „Trnova pot grešnega puntarja Jerneja“ avtorja Vinka Cudermana. Zadnji večer pa so nastopili člani Mestnega gledališča ljubljanskega s Hiengovo melodramo „Izgubljeni sin“. Zanimiv in pester program torej, ki so ga obiskovalci znali ceniti, saj so iz večera v večer polnili dvorano do zadnjega kotička. In kar je morda še bolj razveseljivo, je to, da je bilo med njimi opaziti tudi veliko mladih, kajti že večkrat smo se (upravičeno) prestrašili ob dejstvu, da je mladega človeka, pa naj si bo srednješolec, študent ali delavec, vedno težje pritegniti v gledališko dvorano. Zato trditvi, da jih zanima le še kakšen eksperiment in nič drugega, v tem primeru pač ne bi mogli verjeti. O tem vsekakor dovolj zgovorno priča tudi velik obisk vseh štirih predstav, namenjenih izključno kranjski srednješolski mladini. V preteklih letih je Prešernovo gledališče kot organizator prireditve razpisalo tudi določeno temo iz zvrsti gledališke umetnosti, ki naj bi o njej razpravljali in se pogovarjali na tednu drame samem. Izkazalo pa se je, da ta oblika popestritve te obsežne prireditve ni naletela na prevelik odziv in tako se je letos porodila nova, domiselna in, kot smo sami lahko videli, tudi uspešna oblika pogovora — pogovor nekaterih avtorjev, ki so s svojimi deli sodelovali na tednu drame, s kranjsko srednješolsko mladino. V teh pogovorih, ki so nudili priložnost za neposredno kramljanje z avtorji — in priznati je treba, da so mladi to priložnost pošteno izkoristili — sodelovali književniki Andrej Hieng, Rudi Šeligo, Ivan Potrč ter igralec SNG Drame Jurij Souček. Ob robu tedna slovenske drame pa moramo omeniti tudi še razstavo sodobnega gledališkega plakata, ki je nakazala oziroma nakazuje neko povezavo, če jo lahko tako imenujemo, med likovnostjo, ki ni in ne sme biti zgolj propagandnega značaja, in gledališč. Peti, jubilejni teden slovenske drame je torej za nami. Cilj, ki sta si ga ob tej prireditvi zastavila organizatorja, skupščina občine Kranj in Prešernovo gledališče, namreč, kar najtemeljiteje uresničiti tesno povezanost med delovnimi kolektivi Kranja in šolami, se je nedvomno v dokajšnji meri uresničil in ga bo v prihodnje treba le še krepiti. BORIS BOGATAJ
Javi napako na oder@slogi.si.