Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

»Zbor Izraelcev« ni vse

Pavle Jakopič, Antena, 6. 3. 1975

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
MLADI OBISKOVALCI LJUBLJANSKE OPERE SO TUDI IZ ČABRA »ZBOR IZRAELCEV« NI VSE TRETJINA PREDSTAV JE SAMO ZA MLADE Ljubljanska Opera je verjetno eden redkih kulturnih hramov v Sloveniji, ki mnogokdaj polno zaživi že pred deseto uro dopoldne. Mladi obiskovalci, tako imenovanih zaključenih predstav iz vse Slovenije – marsikdo mora vstati že pred peto uro zjutraj – se vedejo čisto drugače kot tisti na kinematografskih matinejah. Poleg dvanajstih rednih abonmajev imajo v ljubljanski Operi še okoli oseminpetdeset zaključenih predstav v sezoni; približno deset za delovne organizacije, ostale pa za šole. Dijaki in študentje iz Ljubljane in okolice so vključeni v redne abonmaje, interesenti od drugod pa imajo na voljo posebne predstave. Zaradi dobro organiziranega sprotnega obveščanja o opernem repertoarju ter zaradi tesnega sodelovanja z različnimi kulturno-prosvetnimi organizacijami je včasih prav težko najti prost termin za zaključeno predstavo. Srednješolski obiskovalci ljubljanske Opere prihajajo organizirano celo izven meja naše ožje domovine: redni gledalci so, na primer, tudi šolarji iz Čabra. V sezoni je v ljubljanski Operi pet opernih premier in dve baletni, skupno pa imajo na sporedu v enem letu celo dvajset različnih predstav, saj so želje šol in delovnih organizacij zelo različne. Dobesedno. „železni repertoar" so, na primer, Traviata, Trubadur, Boris Godunov, Fra Diavolo, Prodana nevesta, Seviljski brivec in tako naprej. Bernarda z Vranskega je rekla: „Obisk ljubljanske Opere je za nas s podeželja posebno kulturno doživetje!" Čeprav so z obiskom zadovoljni, je vršilec dolžnosti upravnika ljubljanske Opere Vladimir Kobler, dejal: „Še vedno je ogromno nasprotujočih si mnenj in načinov, kaj naj bi gledališče v resnici bilo. Osnovna dilema pa se vsekakor kaže v finančnem momentu: le petnajst odstotkov je lastnega dohodka, ostalo pa pokriva dotacija. Pojavi se ekonomsko gledanje na gledališče. Dohodek se seveda lahko poveča z višjo vstopnino, toda, saj ne moramo biti vendar dostopni najširšemu krogu gledalcev! Zato je treba po sili razmer dati v repertoar za vsakogar nekaj in tako delamo kompromise. In takšni trenutki odločajo tudi o naših predstavah. Na neštetih posvetovanjih smo se spraševali: ali usklajati repertoar ali ga specializirati. Pa je marsikaj neuresničljivo, saj tudi gostovanja stanejo!" Ampak toliko mladega občinstva zaključene predstave pomenijo tretjino predstav ljubljanske Opere – vendarle nekaj pomeni. Vzgajati pa jih je treba seveda kontinuirano, enkratni obisk v sezoni je vsekakor premalo. Le s sistematičnim, strokovnim in koordiniranim delom bodo današnji srednješolci postali redni operni obiskovalci in delovne organizacije ne bodo potem za zaključene predstave želele le „Nabucca": tisti „zbor Izraelcev" jim namreč najbolj ugaja zato, ker so ga že tolikokrat slišali med „Čestitkami poslušalcev" na radiu. Celjski gimnazijci so si prišli ogledat „Cortesovo vrnitev" Pavle Jakopič

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.