Lep napredek slovenskega lutkarstva
Večer, 6. 3. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Lep napredek slovenskega lutkarstva
PO 5. SREČANJU LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE
Od 27. februarja do 1. marca se je na Jesenicah odvijala zaključna prireditev 5. srečanja lutkovnih skupin Slovenije. Organizatorji prireditve so bili Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, Združenje gledaliških skupin Slovenije in ZKPO občine Jesenice. Srečanje je bilo posvečeno 30. obletnici osvoboditve in 40-letnici zleta Svobod.
Najprej se je predstavilo Lutkovno gledališče iz Kranja s slovensko lutkovno noviteto Matija Logarja Striček Metla v avtorjevi režiji. Učinkovito napisana lutkovna igrica o čistoči okolja je dokaj didaktična. Izvedena je v kombinaciji žive igre, lutk in rekvizitov domiselno in živo. Prikupno sceno in lutke je ustvaril Saša Kump. Svojskost interpretacije je bila v sili igralske moči in usmerjena k občinstvu.
Lutkovna skupina KUD Kobanci iz Kamnice je svojega Radovednega slončka tudi na tem srečanju vodila s pravo prisrčnostjo in polnim žarom ustvarjanja. Lepa scena in imenitne lutke inž/arh. Brede Varl so v režiji Erika Kosema osvojile mlado občinstvo.
Pionirji iz lutkovne skupine Pionirskega doma iz Ljubljane so iskali ustvarjalni odnos v Jiri Strede Pravljici o Janku in Metki, igri za tri lutkarje in tri lutke. Lojzetu Kovačiču, ki je mlade izvajalce vodil in sproščal, ni šlo za predstavo, temveč za prikaz ali produkcijo aktivne gledališke vzgoje. V svoji zavzetosti in prikupnosti so tudi uspeli. Lutkovna skupina vzgojno varstvenega zavoda Murska Sobota je nastopila z Marije Pavlove Zajčkovo potjo k soncu v režiji Jožice Roš in v scenski in lutkovni opremi Brede Varl. Uprizoritev poetične pravljice izvedbi vzgojiteljic in njihovo stalno lutkovno ustvarjanje je vredno vsega priznanja. Obenem je odraz žive lutkovne dejavnosti v Mursko soboški občini.
Sinjemodri Peter Gyula Urbana, nekoliko popravljen in prirejen, je v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor v polni meri osvojil občinstvo in kritike. Prisrčna, topla in vsestransko prikupna izvedba je uspela po zaslugi vseh soustvarjalcev: domislenega režiserja Tineta Varla, okusne scene Bogdana Čobala, živih, likovno čistih, privlačnih lutk Brede Varl in glasbe Borisa Roškarja. Predstava je izžarevala pristnost in toplino in je bila res polnokrvna ustvaritev s pravo izpovedno močjo. Mladinska študijska skupina Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Dravelj Ljubljana je predstavila T. Dorsta Evgena, v režiji in priredbi Edija Majarona, likovnih osnutkih Agate Freyer in ob glasbi Deča Žgura. Svojstvena predstava je bila obenem krst na slovenskih odrih in svojevrstno iskanje, ali bolje rečeno lutkovno poizkušanje, namenjeno predvsem v brechtovskem smislu, ko lutka z vidnim igralcem išče človeka, humanost, a je ne najde. Dosledni režijski zamisli mladi izvajalci niso bili povsem kos.
Zadnji predstavi je prispevalo Lutkovno gledališče Maribor in to Letečo kravo v domiselni režiji Bojana Čebulja, in simfonično glasbeno pravljico za mladino S. Prokofjeva Peter in volk. Obe predstavi sta bili na lepem nivoju in sprejeti z uspehom, ki nam je že znan.
Predstave je spremljal delovni del s svojim lutkovnim kažipotom. Razgovori s širokimi razpravami, razčlembami in analizami so potekali ostro in kritično. Odkrivali so probleme in pogovarjali predvsem za bodoče delo.
V okviru srečanja je bila tudi letna delovna skupščina slovenskih lutkarjev. Ugotovila je rast in napredek lutkovne ustvarjalnosti, dobro in smotrno zastavljeno delo pa predvsem v severovzhodni Sloveniji. Druga lutkovno področja še niso organizirana in je dejavnost dokaj stihijska in prepuščena sami sebi. Potrebno je doseči večjo usklajenost in sodelovanje med ZGSS in ZPM, podporo Zavoda za šolstvo, da bo lutkovna ustvarjalnost, ki v mnogih šolah že živi, našla strokovno osnovo in pomoč, skupno načrtovanje, vzgojo kadrov in skupne prireditve. Na skupščini so sprejeli tudi program dela za leto 1975 (a o tem drugič). Sklepna ocena srečanja je ugotovila velik napredek v primerjavi z lanskoletnim srečanjem in to tako v repertoarnem izboru, režijskem pristopu in še posebej v likovno oblikovalski plati. Kaže se nova, zanimiva pot lutkovne ustvarjalnosti, iskanje novih tekstov, ki mladim gledalcem tudi kaj povedo, iskanje sporočilnosti. Po tehnični strani pa je že vidna dobra obrtna perfekcija in disciplina in najrazličnejši lutkovni sistemi. Ob koncu je žirija sporočila svojo odločitev: občinskim ZKPO in gostovanje uprizoritev Radovednega slončka lutkarjev iz Kamnice (tudi za zamejstvo), na Naši besedi pa pokazala svoj dosežek Mladinska študijska skupina Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Dravelj. Na zaključni prireditvi XVIII. srečanja gledaliških skupin Slovenije, obračunu vse gledališke ustvarjalnosti, bo nastopila predstava, ki je požela največ priznanj — Sinjemodri Peter Lutkovnega gledališča Maribor, ki je predlagan tudi za TV snemanje. Posneli pa naj bi tudi Radovednega slončka.
Gyula Urban: Sinjemodri Peter v izvedbi lutkovnega gledališča Maribor. Predstava je požela največ priznanj.
Foto: D. MODRINJAK
Ta članek še ni bil pregledan.
- Osebe
- Breda Varl Tine Varl Matija Logar Edi Majaron Bojan Čebulj Jožica Roš Boris Rošker Agata Freyer Bogdan Čobal Sergej Sergejevič Prokofjev Lojze Kovačič Dečo Žgur Urban Gyula Tankred Dorst Jiři Středa Saša Kump
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-03-01-31_799-9