Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Gledališko srečanje v Jajcu

Tone Partlič, Večer, 5. 7. 1975

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Gledališko srečanje v Jajcu ZA KONEC SEZONE PA FESTIVAL NAJBOLJŠIH PREDSTAV Bosenska gledališča so sklenila sezono s petim festivalom poklicnih gledališč. Podobno kot na slovensko Borštnikovo srečanje so bosanska gledališča pripeljala tiste uprizoritve, ki so jih sama štela za najboljše v pretekli sezoni. Tako smo lahko videli te predstave: Miroslav Jančič GREŠNI HERCEG v izvedbi gledališča iz Mostarja, Čehov TRI SESTRE v scenski postavitvi gledališčnikov iz Tuzle, Vladimir Majakovski MISTERIJA BUF v scenski realizaciji Narodnega pozorišta Bosanske krajine Banja Luka, Dušan Radović in Miroslav Belović KAPETAN JOHN PIPLFOKS v izvedbi Pozorišta za mlade, Kole Čašule CRNILA s katerimi so se predstavili umetniki iz Zenice, Narodno pozorište Sarajevo je uprizorilo dramo Edwarda Bonda LEAR, Kamerni teater 55 pa M. Bulgakova ZOJKINO STANOVANJE. Kot gost je sodelovalo Mestno gledališče ljubljansko s Hiengovim IZGUBLJENIM SINOM. Nastopili so, ker so bili najboljši na Sterijinem Pozorju. Poleg tega tekmovalnega dela je bilo še 27 predstav v okolici od Mrkonjić grada do Šipova. Velika nova dvorana kulturnega doma v Jajcu je bila vse večere nabita, podjetja iz Jajca pa so odkupila 5000 vstopnic. To je razveseljivo, če pomislimo, da to gostoljubno legendarno mestece nima svojega gledališča. Nastop Mestnega gledališča iz Ljubljane so vsi pričakovali z veliko nestrpnostjo, saj naša gledališča uživajo (ali res tako zelo zaslužen?) velik ugled. Predvsem gledališki ljudje so bili navdušeni nad Korunovo režijo in igro Vladimira Skrbinška in zlasti Milene Zupančičeve. Ob tem bi bilo krivično pozabiti vsaj na tri njihove igralce, ki so bili tudi nagrajeni, in sicer Rudi Ajvad za Leara, Ante Vican za Grešnega Hercega in Kaća Dorić za Bodis v Learu. Čeprav je bilo na pogovorih za okroglo mizo slišati več želja za spremembo koncepta festivala, za uvedbo nekakšne selekcije selektorja, za ukinitev nagrad se je v debatah za ZA in PROTI nekako iskristaliziralo mnenje, da nikar po stari navadi takoj nastopiti z reformami in da naj bo festival tudi v prihodnje tak. Mnogi so namreč (med njih sodi tudi podpisani) menili, da je repertoar dober, zanimiv, sodoben in da bi ga prav lahko imelo celo kako gledališče za letni repertoar, čeravno je za kaj takega troje del iz ruske oziroma sovjetske dramatike preveč. Naj takoj povemo, da so bile tudi uprizoritve v glavnem take, nove, sveže, iščoče. Zlasti kvalitetne so bile predstave sarajevskih gledališčnikov z Bondovim LEAROM, nadalje „banjaluški“ Majakovski z MISTERIJO BUF in Mostarci z GREŠNIM HERCEGOM. Zanimivi sta bili še vsaj uprizoritvi KAPETANA JOHNA PIPLFOKSA in CRNIL Koleta Čašule. Majhno razočaranje za poznavalce bosenskega gledališkega življenja je predstavljal nastop Kamernega teatra 55 s precej površinsko režijo J. Lešića komedije ZOJKINO STANOVANJE Bulgakova, ki je potegnila v prvi plan le komične skoro burkaste elemente komedije, ni pa opazila grotesknosti v delu. Pravo „morivsko“ gledališče pa je predstavilo gledališče iz Tuzle – S TREMI SESTRAMI. To pomeni, da je bila njihova igra dolgočasna, prazna, kvazipsihološka, moreča, skratka to, kar je Brook označil za morivsko gledališče. Če pa se povrnemo k trem najboljšim predstavam (LEAR, MISTERIJA BUF, GREŠNI HERCEG) tedaj ugotovimo naslednjo vzpodbudno skupno lastnost, namreč da so sarajevsko, banjaluško in mostarsko gledališče (in sem sodi tudi Zenica) iskala novo in neznano in nepreverjeno na odru, in to z velikim uspehom. LEARA in GREŠNEGA HERCEGA je režiral štiriindvajsetletni Sulejman Kupusović („taj neoprostivo mlad“ vitalni režiser, ki je že lani prejel nagrado za režijo za Beckettov Konec igre), ki je v Learu iskal Bondovo sporočilo o večni in torej tudi današnji vsesplošni krutosti in pritiskom, ki jim je izpostavljen človek, v Grešnem Hercegu pa obračun z mitom. Režija Leara je asketska; stroga, jasna; nova gledališka stvaritev, režija Hercega pa izredno razgibana, živahna, netradicionalna oživitev znanega mita. LEAR, ki je takorekoč po vsej Evropi doživel popoln debakl, je bil daleč najboljša predstava festivala in je pobral tričetrt vseh nagrad. Misterija Buf pa je pomenila nov način nemeščanske dramaturgije, oziroma poskus proletarskega gledališča. Režiral je Bogdan Jerković znan po režiji Krleževe Golgote v tovarniških prostorih v Zagrebu. Tudi ta že rutinirani režiser je bil nagrajen. Če pomislimo ob tem na slovenska gledališča, ki so v glavnem iskanje novega, nepreverjenega, neznanega kar lepo prepustila Pekarni in Gleju in svojim malim odrom, tedaj lahko zapišemo, da je bosensko gledališče bolj iščoče, bolj korajžno, bolj pripravljeno na tveganje. Slika: Prizor iz Bondovega Leara v sarajevski izvedbi Če je bil festival v Jajcu res odraz gledališke situacije v Bosni in Hercegovini, tedaj lahko sklepamo, da ta gledališča ne stagnirajo, ampak so v vzponu, ki ga žal premalo poznamo. Navsezadnje pa je recimo gledališče iz Zenice že pojem za iskanje nove kolektivne igre (Vox humana, Hrvatska-rapsodija, Derviš in smrt – so dela, s katerimi so v zadnjih letih sodelovali na Sterijinem Pozorju), banjaluško gledališče bo letos sodelovalo na dubrovniških letnih igrah s Krleževim Michelangelom Bounarottijem, Kamerni Teater 55 pa je seveda začetnik in žarišče Festivala malih odrov Jugoslavije. Upajmo, da bodo prizadevanja medfestivalskega odbora, ki je zasedal zdaj v Jajcu in katerega član je tudi Borštnikovo srečanje, stekla tudi v smer izmenjave nekaterih teh predstav. Kdor ne vidi recimo Bondovega Leara in Majakovskega Misterije Buf v izvedbi Sarajevčanov in Banjalučanov, ta je prikrajšan za novo in kvalitetno v jugoslovanskem gledališču. TONE PARTLJIČ

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.