Slovenski film in Pulj
I. Zoran, Dolenjski list, 31. 7. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Slovenski film in Pulj
Trindesetletna bera: 62 slovenskih filmov
Oči jugoslovanskega filmskega občinstva in kritike so od sobote uprte v veliko platno puljske arene, kjer poteka 22. filmski festival. V konkurenci sodeluje deset igranih celovečernih filmov, od tega trije slovenski (Čudoviti prah, Povest o dobrih ljudeh in Strah, medtem ko so Pomladni veter izbrali za informativno sekcijo).
Puljskemu festivalu zvesta slovenska filmska proizvodnja je do zdaj dobila že za veliko prgišče nagrad in priznanj. Prve in druge nagrade so se zlasti prva leta tega festivala kar vrstile za Vesno, Trenutke odločitve, Tri četrtine sonca, Balado o trobenti in oblaku, Ples v dežju itd. Sledila so manj uspešna leta do 18. festivala, ko je bil osrednji film prireditve Rdeče klasje. Predlanskim je bilo uspešno Cvetje v jeseni, lani Let mrtve ptice.
Če izvzamemo Štigličev film Na svoji zemlji, ki je leta 1948 osvojil v Beogradu drugo državno nagrado, je bilo do zdaj v Pulju nagrajenih 26 slovenskih filmov (za scenarij, glavno vlogo, glasbo, kamero, režijo, film kot celotno delo). To je malo manj kot polovica vse slovenske filmske industrije, ki praznuje letos 30-letnico osnovanja.
Slovenski filmski delavci so do zdaj posneli 62 celovečernih igranih filmov, od tega nekaj v koprodukciji z drugimi jugoslovanskimi studii. To ni velika bera, saj je proizvodnja šele v zadnjih dveh letih stekla tako, da ustvarijo po štiri do pet filmov. Bero so zmanjševala nekatera sušna leta, saj 1954 ni bil posnet noben film, v nekaterih letih pa komaj po eno ali dve deli.
V proizvodnji je slovenska kinematografija zasledovala najrazličnejše zvrsti, od akcijskih in psiholoških filmov do dram. Zajema la je iz zgodovine, polpreteklih in sedanjih dni. Več filmov je bilo posnetih po znanih literarnih delih slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. Nekaj filmov je bilo narejenih nalašč za mladino (npr. Kekec).
Puljski festival je kajpak spodbuda tudi za slovensko kinematografijo. Včasih pa se preveč zdi, da Slovenci ustvarjamo filme samo za ta festival. Nemalokrat se celuloidni trak niti dobro ne posuši, ko že govorimo o prikazovanju v veliki areni. Zadnje čase je precej slišati o zadregi, v kateri se je znašel slovenski film. Trdijo, da ni dobrih (primernih) scenarijev in da je tudi producentov vse manj. Po teh trditvah tudi denarja ni na pretek. Vendar v isti sapi ugotavljajo, da so težave prehodne in da lepši časi šele pridejo.
Premakniti bi se moralo še nekje, namreč da bi slovenski filmi pogosteje obiskovali slovenske kinematografe. Od tod namreč občutek, da delajo pri nas filme samo za festivale.
I. ZORAN
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Festivali
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-07-01-31_799-7