Med strahom in dolžnostjo med obliko in vsebino
Miha Brun, Stop, 11. 7. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO
MED OBLIKO IN VSEBINO
Živahnost režiserja Duletiča priča o zavzetosti pri delu. Igralci, četrti z leve je Ivan Jezernik (Rado). Zadaj s snemalno knjigo v roki je ,,deklica za vse", asistent Tonči Ziherl. Pri kameri sta Janez Verovšek in Jure Pervanje.
Štirikrat je hušknil filmski val na slovenski Parnas in s seboj prinesel štiri celovečer-
ce.
Ta nenavadna številčnost (glede na nekaj letne poprejšnje suše) je seve razvnela množice, ki so se pričkale o Ranflovem
POMLADNEM
VETRU, češ da taka ni naša študentarija, da ji ne gre po glavi samo tista - najbolj komična in najbolj tragična stvar na svetu, kot je zapisal neki pisatelj.
Komaj smo se ohladili, razvneti in omotični od prvega pljuska, že nas je jel izzivati Matjaž Klopčič s STRAHOM in s svojimi petimi nagimi kurtizanami med bordelskimi stenami v času ljubljanskega potresa in spreminjanja Ljubljane v bolj razvito, industrializirano mesto.
Ljubića, sicer takoj za Maškarado najbolj reklamiran film, ni pritegnil pretirane pozornosti, Kritiki so marsikaj očitali. A tudi priznali pogum, da je film jasno in glasno posvetil 30-letnici osvoboditve.
Ko smo previharili te tri viharje, smo pozdravili veterana Franceta Štiglica in POVEST O DOBRIH LJUDEH, ki jo je bil kanil posneti že pred nekaj leti, vendar se je viteško odrekel realizaciji v korist filmske baze. (To je bila modra poteza: imamo bazo in film!)
Nekako v perspektivni neskončnosti je že med predvajanjem Ljubićevega filma začel snemati svoj tretji celovečerni film (Na klancu, Ljubezen na odoru), MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO Vojko Duletič in ga po štiridesetih snemalnih dneh pred kratkim posnel.
Z Duletičevim filmom se začenja nova serija slovenskih filmov. Nadaljevala naj bi jo Boštjan Hladnik in Igor Pretnar.
,,VSE BOM POVEDAL S FILMOM!"
Duletič je spet segel po literarnem delu. Ne, ni res! Segel je po opusu Karla Grabeljška in vodilno idejno misel vzel iz dela MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO, kakršen je tudi naslov filma. Vendar Duletičev asistent Tonči Ziherl pravi, da sta le Kozlevčar in Kozlevčarica iz omenjene zgodbe, vse druge junake pa da je režiser in scenarist našel in oblikoval v celoto iz drugih Grabeljškovih zgodb!?
Zakaj je Duletič segel po Grabeljšku?
Režiser noče govoriti, zdaj ko film še nastaja, o filmu! Nekaj je povedal za radio in to se mu zdi zadosti; očitno ne ljubi inflacije izjav. ,,Vse, kar imam povedati, bom povedal filmom" se modro in malce privzdignjeno brani pred izjavljanjem Duletić. ,,Ko pa bo film narejen, sem se pripravljen na široko pogovarjati."
Seveda Tonči Ziherl ne bi bil to, kar je, če ne bi zjezikal, da je Duletiča prevzela neka televizijska oddaja o Grabeljšku in tako ga je jel prebirati....
Ko režiserju to omenim - saj mi je ob priliki tudi sam, ko še ni vedel, ali bo ali ne bo snemal, povedal podobno verzijo se nasmehne, rekoč: ,,Stare zgodbe!"
Bralcu je treba povedati, da je Duletič napisal že več scenarijev (Doberdob, Razbojnika), ki niso bili realizirani in je očitno, da je programski svet navdušil prav novejši scenarij MED STRAHOM IN POGUMOM. Bodi tako ali drugače, Duletič je posnel pričujoči film, ki naj bi bil ,,filmski ep ob tridesetletnici osvoboditve", kakor piše v snemalni knjigi.
VOJNA PRIDE V DOLOMITE
Po snemalni knjigi bi človek stkal takole dogodljivost filma: Na samotni kmetiji v Polhograjskih Dolomitih, na Kozlevčarjevini, živita Kozlevčar in njegova žena. ,,Mlada žena je to, še dekliška in v očeh eno samo življenje, ki se ga še ni dotaknila vojna..." (kader 104). Z njim živita dva hlapca. V letih 1942-44 pride vojna v ta osamljen kraj. Na Kozlevčarjevini se zaustavljajo Italijani, belogardisti, četniki, Nemci in partizani. V tem blodnjaku različnih svetovnih pogledov, ciljev, stremljenj Kozlevčar ne ve, kam naj gre. Razkritje njegovega duševnega stanja se nemara najbolj eksemplarično kaže v temle dialogu med njim in kraljevim oficirjem. KADER 786.
KRALJEVI OFICIR: Ti bi videl, da bi prišel kdo drug
KOZLEVČAR: Nobenemu ne morem pokazati vrat; nobenega ne morem zapoditi. Vas je mnogo, oboroženi ste, jaz pa sem sam in golih rok...
Kozlevčarjeva razklanost, kod in kam naj gre, skrb za kmetijo, kajti Italijani mu ubijejo oba hlapca, store svoje. Vojna se kar naprej dogaja v njegovi duševnosti. Z vsemi mora biti prijazen, ustrežljiv, četudi mu posilijo ženo. V njegovi hiši so partizani, četniki, Italijani, Nemci, raztrganci, ki ga z ženo tudi ubijejo.
Da, Kozlevčarjeva smrt je pač "kazén" za neodločnost, apolitičnost in pa navezanost na zemljo, saj nima moči, da bi jo zapustil; zato tudi razmišljanje Kozlevčarja o vojni izzveni v razpetost med dolžnostjo in pogumom. ,,Vojna kar traja... Ne v smislu tiste vojne, ki je na frontah, po naših hostah. Te se bomo rešili, ko bo uničen fašizem, kot pravite vi partizani... Vojna je tudi v meni, ko se sredi noči prebujam." (kader 877).
Duletič, se zdi, sklene pripoved z optimistično noto, ko koncu vojne na Kozlevčarjevino postavi mlado Ičko s svojim možem. Rod na Kozlevčarjevini se nadaljuje. Tradicija iz leta 1697 je ohranjena. In mlada dva sooči s partizanom Radom, ki je kot ranjenec med vojno našel varno zavetje na Kozlevčarjevini.
Če temeljito pogledamo nastajajoči film MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO, vidimo, da ga je režiser upodobil v 140 prizorih, posnel pa zvečine v Žibršah pri Logatcu in okolici Šentjošta ter seveda v Vibinih studiih.
Ko smo obiskali ekipo na snemanju, je bil deževen, megličast dan. Nad kmetijo je ekipa nekaj snemala na pobočju.
Približevanje je izostrilo podobo. Za kamero je seveda Jure Pervanje, zadnje čase najbolj zaposleni slovenski filmski snemalec, če že ne delavec. Po Maškaradi je snemal malone vse slovenske filme (Ko pride lev, Begunec, Pomladni veter, Mrtva ladja, Čudoviti prah). V takem zagonu je, da niti ne more debutirati kot režiser kratkometražnega filma. Kdaj ga bo posnel? ,,Saj nimam časa," se opraviči in njegove dlani postanejo v trenutku ,,zuher".
Režiser Duletič je videti precej v formi. Kar se delovnega poleta tiče, jasno. Skače sem ter tja, kot da se še ni srečal z Abrahamom. No, filmski davek je očitno plačal z lasmi. Ko je snemal Na klancu, še ni bil tako redkolas in sivolas.
Med peščico je seveda tudi bradati Jure Brišnik, pomočnik direktorja fotografije, ki takoj blekne, da je zdaj tudi igralec, saj da je posnel sceno, ko zabada (v sanjah) partizana Rada.
I, seveda, Toni Ziherl, asistent režije, s snemalno knjigo v roki zapisuje ob kadrih opombe.
Izkaže se, da je ,,bohem" v črnem klobuku Tugo Štiglic, ki je drugi asistent režije.
No, ko se približamo, vidimo, da je ob igralcu Francu Markovčiču, ki igra mutastega hlapca Ceneta, tudi maskerka Berta Meglič, najbolj znana filmska mojstrica te vrste (mimogrede: že dolgo jo vabijo na beograjsko akademijo predavat masko). Zraven nje je še mojster za pirotehniko in druge efekt- nosti, ki Markovčiča prepoji pod srajco s telečjo krvjo... In gledamo! Snemajo
Hlapec Cene je padel pod streli. Duletič je zamaknjeno vzkliknil: ,,Krasno!" in hitro skočil k direktorju fotografije Juretu Pervanji ter mu nazorno pokazal, kakšen izraz Franca Markovčiča si želi.
KADRI OD 244 DO 255:
Kozlevčarjev hlapec stoji na golem griču pod ostrim nebom gozda...
Hlapec stoji kot prikovan. Nazaj gozd ne more več...
Stoji kot prikovan. Od spodaj italijanski vojaki kažejo nanj...
Hlapec še kar stoji, pogled na italijanske vojake ga je zmedel. Okleva ali naj stopi po bregu proti njim.
V roki drži veliko drvarsko sekiro, saj je prišel iz gozda, a videti je kot da misli z njo napasti...
(Vmes se seveda kamera po scenariju preseli na Kozlevčarja in Kozlevčarico, ki se med sabo menita, češ da bo že njegova sekira za Italijane orožje; svetujeta mu, naj beži.)
Hlapec stoji čisto mirno, kot bi bil tarča.
Cenetov konec.
(Potem ga ustreli italijanski vojak. Detajl, ko zaropota strojnica, so morali prej ponoviti, ker zatajila...) Sekira pade iz hlapčevih rok na tla.
Hlapec prestreljen, krvav, pade na kolena, gleda predse, kakor da ni razumel... nato pade vznak.
Tako po scenariju končal hlapec Cene.
Ko so to snemali, je Duletič hotel, da nekaj kadrov iz tega prizora ponove. Vendar je bil nazadnje le zadovoljen...
Pa ne tudi toliko, da bil malo pripovedoval o filmu MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO.
,,Kar opazujte in napišite, kar vidite," je oponesel.
Malce izzvan, ko je ob priložnosti moral večkrat ponoviti kak kader je rekel, da bo on že govoril o filmu, vendar posredno, o denarju za film, ki da ga ni dovolj. Da je zaradi tega film prikrajšan! Ko je mislil, da je že dovolj ,,jadikoval", je spet hitel na drug konec hriba, kjer so morali posneti druge prizore.
Naj bo tako ali drugače, to si že upam trditi, da bo tudi ta film a la Duletič, da bo posvečal pozornosti detajlom, da bo vsako malenkost poudaril, da bo res gotov do 29. novembra in da bo oblika kljub vsemu, prevladala nad vsebino!
MIHA BRUN
Foto: FRANCI MULEC
Berta Meglič je na snemanju nosila s seboj celo kozmetično ,,orožarno", da so bili igralci ja čimlepši. Še minuta, dve in že bo Drolčeva nared za snemanje. Štefka Drolčeva, Duletičeva Francka iz filma Na klancu, je znova dobila lepo vlogo Smrekarice.
Množičnost in epičnost je režiser nameraval pričarati tudi s številnimi statisti. Na sliki skupina italijanskih vojakov, ki išče ranjenega partizana na Kozlevčarjevini.
Naslovni vlogi v filmu igrata Marjeta Gregorač in Boris Juh. Nedvomno je za Marjeto to nova priložnost, da se izkaže. Po vlogah v Pomladnem vetru (Oka) in Strahu, kjer je kipela od čutnosti, je njena Kozlevčarica žanrsko nekaj povsem drugega. Borisu Juhu pa je pričujoča vloga največja doslej.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV
- Osebe
- Boris Juh Štefka Drolc Franc Markovčič Ivan Jezernik Marjeta Gregorač Berta Meglič Boštjan Hladnik Igor Pretnar Matjaž Klopčič Jure Pervanje
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-07-01-31_799-7