Kultura na počitnicah
France Forstnerič, Delo, 13. 8. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Kultura na
počitnicah
Ptuj je približno dvanajstkrat manjši od svojega velikega soseda, pa je v teh poletnih dneh kulturno veliko bolj živahen kot Maribor. Po številu prebivalstva se mesto Ptuj lahko meri kvečjemu s katero od mariborskih mestnih krajevnih skupnosti, vendar velikost kakega mesta pri nas očitno ne šteje, kadar gre za kulturno-organizacijsko sposobnost, iznajdljivost in domiselnost.
Ni se mogoče otresti vtisa, da v Sloveniji večja kulturna središča v glavnem počitniško spe, medtem ko se v manjših mestih in celo v krajih na podeželju tudi poleti kar naprej nekaj dogaja tudi v kulturi (različne kolonije, prireditve ob občinskih in krajevnih praznikih itd.). Maribor je sedež velikih pokrajinskih in celo narodnih pomembnih kulturnih ustanov in dejavnosti (SNG, muzeji, galerije), za katere je razumljivo in opravičljivo, da izrabijo poletno kulturno zatišje za obnove in za bolj ali manj kolektivne počitnice, saj zanje ne bo priložnosti, ko se bo začela kulturna sezona. Vendar pa je škoda, da tudi te kulturne ustanove in dejavnosti večinoma nimajo pripravljenega posebnega »počitniškega programa«, ki bi mogel biti prispevek k poletnemu kulturnemu koledarju. Maribor tudi še nima posebnega poletnega odra, ne festivalov in poletnih kulturnih iger (tako kot recimo Ljubljano rešujejo Križanke s poletnimi kulturnimi prireditvami). Nekdanje poletno prizorišče pri Rotovžu je, pravijo, v vremensko muhastem poletju nezanesljivo (saj ni pokrito, kot so Križanke) in tudi sicer je neopremljeno za prireditve na prostem, letno gledališče na Lentu pa je le še v zamislih itd.
V glavnem pa utegnejo biti prostorski razlogi v Mariboru tudi izgovor za poletno kulturno zaspanost, saj Ptuj tudi nima pravega poletnega prizorišča, pa je vseeno letos že tretje poletje postavil bujen kulturni program prav v vroči avgust. »Ptujska kulturna srečanja« so znala izrabiti prihod vrhunskih svetovnih kulturnih skupin k nam tako, da jih »mimogrede« povabijo tudi v Ptuj in iz njih ter iz dostopnih domačih moči so sestavili program, ki se ga ne bi sramovalo veliko mesto (npr. večer črnogorske folklore KUD Njegoš iz Cetinja, folklorna revija domačih skupin, razstava del akad. slikarja Marjana Remca, klavirski recital bolgarskega pianista Dikova, koncert Dunajskih pojočih dečkov in pa seveda že utečeni festival domače narodno zabavne glasbe - za september pa je program III. Ptujskih kulturnih srečanj podobno pisan in kakovosten.). Ali je potemtakem nasičenost velikega mesta (Maribora) s poklicnimi kulturnimi ustanovami in dejavnostmi z njihovo zastarelo »sezonskostjo« celo ovira za živahen poletni kulturni program? Ali pa imamo opraviti z organizacijsko neiznajdljivostjo in mlačnostjo?
FRANCE FORSTNERIČ
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-08-13-31_799-16